Iz Mandalaya, kjer nama je tale Myanmar malo bolj prirasel k srcu sva se odpravila v Bagan. Na zemljevidu se zdi, da sta mesti  full blizu in zato avtobus ni zgledal slaba izbira. Zvecer sem iz hotela poklical na avtobusno postajo, to mi je zrihtal receptor in sem samo povedal uni punci da bi sel rad jutri zjutraj v Bagan, ona pravi da se naj zglasiva pol ure prej, torej ob 7:30 zjutraj in bova imala mesto na AirCon busu. Nisem povedal imena ali kar koli druzga torej se je zdelo, kot da ni veliko povprasevanja…
Tle je se fora da so avtobusne dalec iz mesta tako sva rabila spet zgodaj vstat za zajtrk potem pol ure voznje s taksijem in nato boarding na avtobus. Izkazal se je, da ko sem prisel do pulta za karte sta bili tam dve punci in me vprasa prva ce imam rezervacijo sam recem, da sem klical vceraj in da ste mi potrdili, pa se una druga punca spomne da sem govoril z njo in pokaze na en papir, kjer je zacahnala prazne sedeze. To je bil sam en tak znak na kaksen nacin tukaj deluje, zelo veliko je se medsebojnega zaupanja in ce se nekaj zmenis bo to drzalo kot pribito. Cast se vedno velja.
Kasneje se je izkazalo, da se je avtobus popolnoma napolnil in poleg sedezev so po sredini namestili male plasticne stolcke tako da je bil avtobus poln cist in se mal vec… Voznja je bila pa tud svojga denarja vredna, saj je pot tezko primerjat tudi s kolovozom, ki v nasih glavah se vedno po meni neke vrsto ceste. Sicer ne cel cas, na robu Mandalaya in Bagana je bila cesta asfaltirana, sicer luknjasta ampak vseeno cesta, vmes smo pa vozili po nekaksnih zgazenih malo utrjenih dvokolesnih stezah, podlaga pa cist navadna zemlja in vcasih tudi kaksna manjsa reka, ker glih ni bilo dezja, drugace bi znali biti ti vodni prehodi se bolj zanimivi. Bolj kot to da je avtobus poskakoval in da nisi mogel normalno sedet je bilo interesantno kje se vozimo, tak da je tistih 7ur voznje minilo se kar hitro. So pa stale cist boge kolibe ob cesti, ki so za luksuz imele avtobusno postajo tik pred nosom, ustavljali smo se povsod, kjer je kdo hotel gor ali dol iz avtobusa. Nec kej prevc ne komplicirajo in noben se ne jezi zarad tega. Tud ko je ene druge turiste iz busa prijel scat, so se brez problema ustavl.
V Bagan sva prisla sredi dneva in poiskala Eden Motel, ki ga nama je priporocil vodic iz Mandalaya in bil nama je kar vsec. Za 12$ sva imela veliko sobo s klimo, TV, hladilnikom in seveda z zajtrkom na strehi.
Kot sva prebrala v vodicu, je en zelo dober nacin ogleda vseh templjev z najemom bicikla in kruzanjem okol. Ceprav si nisva glih tocn predstavljala kaj naj caka, se je zdela ideja super in se rental so te bicikle za vsakim vogalom. Za 1$ dobis cist soidem bicikel za cel dan in midva sva se kar takoj odpravila na pot. Vmes nama je se nekaj zadisal torej sva mal pomalcala v obcestni restavraciji. Tle imajo full uredu nacin, ker pripravijo raznorazne raznice (se krompir nataknejo na palcke) in potem samo izberes 2 chicken, 2 pork, pa se mal tega in unga, potem ti vrzejo vse skupaj na zar in specejo. Ponavad je vse zelo okusno in tud poceni. Pr nama je ponavad racun 6-9$ odvisn kolk je drag pir, saj znese vec kot pol cene. Ceje tocen Myanmar, ki ga imajo po 0.5$ potem je mal manj, flasiran je ponavadi 1.7 – 2$, kar potem znese vec. Se skos pa zelo ugodno.
Glavni cilj tega vecera je bil sunset tempelj, to je eden od templjev, kjer se da splezat gor (kot na piramido..) in potem ob soncnem zahodu iz visine opazujes kako se daljsajo sence in kako se spreminja barva na templjih, ki so posejani v okolici. To je namrec podrocje templjev, ki so dveh vrst eno so Pagode drugo so pa Stube. Za poznavalce so razlike verjetno ocitne, men so razlozil da so Sutube tiste na katere se da splezat po zunanji strani, Pagode pa imajo notranje stopnice, ceprav vse niso odprte za turiste, kar je sicer prav. No najvecja poslastica je pa to, da je teh templjev tukaj vec kot 4 tisoc! Ogromno, s tem da so eni res veliki, najvisja Pagoda je nekje 66m visoka in vecinoma izhajajo nekje iz 11 – 13 stoletja, ceprav so jih gradili tudi kasneje vse do 18 stoletja. Povsod so kipi Bude kot sem ze napisal so tukaj cist nori na tega Budo, sam kar so pa v Baganu naredil pa presega vse meje razuma. Tukaj bom kasneje dodal slike, ker je res tezko opisat z besedami, internetna povezava je pa cist preslaba da bi uplodal slike.
Prejsnji vecer naj je nekako omrezil en mlad fant ki se je nekako ponudil za vodica in je po moje zelo brihten fant. Drugace prodaja slike vmes se pa se ponudi za vodica, ampak tako nevsiljivo, da ga imas bolj za kompanjona in sogovornika , kot pa za nekega vodica. Torej sva se zmenila, da naj naslednji dan se mal popelje okol in si pogledamo se vse ostale pomembne templje. Dan je sel zelo hitro okoli, ko smo se vozili med vsemi temi Pagodami, vmes nama je velik povedal o lokalnem zivljenju domacinov, o samem Budizmu in tudi o sistemu v katerem zivi. Fant je studiral zgodovino, ceprav se mi zdi da ni bil najbolj priden student je vseeno zelo pameten in izkusen pri svojih 20ih letih saj se nonstop vrti med turisti in crpa znanje predvsem od ljudi iz celega sveta.
Nimam vec casa da bi razlagal o Baganu, ceprav bi lahko se veliko napisal, bom mogoce kasneje se kaj dodal ko bom uplodal slike. Vmes, ko sva bila v Baganu nisem mogel pisat, ker na tistem podrocju ni blo ne casa ne dobrega interneta.
Zdaj sva pristala na drugem koncu drzave ob Inle Lake, ki ima tudi svoje posebnosti in care, tak da bom verjetno jutr kaj probal objavt. Sva pa zaenkrat presedlalal iz avtobusov na avione, ki niti niso tolk dragi pa full hitr premagas velike razdalje…..
Jutri greva za cel dan z enim colnom po jezeru od vasi do vasi.