Zadnji vecer v Bangkoku ni bil nec posebnga, na sreco se je tam okol desete se fajn uscal, tako da sva se mal prej pobrala spat, saj je blo treba ustat ze ob pol petih. To je ena slaba stran potovanj, ker je treba vsake tolk cajta ustat sred noci. Je bilo pa zanimiv opazovat ljudi, ki se se niso imel namena odpravt spat inso veselo popival po ulicah. In kaj nardijo Tajci. Na vsakih par korakov postavijo skrinjo polna ledu in piva, pa se nacejajte evropejci, americani in predvsem avstralci…. Enim uspe celo odvlect kasno lustno tajko, al pa glih obratno, verjetno kaksni tajki uspe odvlect kasnga zahodnjaka.
Zdej sva v AbuDabju na letaliscu, kjer imajo full racunalnikov s free internetom, pa tud svoje posebnosti. Pravkar se je iz zvocnikov po celi letaliski stavbi zacelela neka molitev. Uaauau, hjeeeaaaauuaaeee, ejaaaauuusstvaaaa
Bom ze prezivu, saj ni tolk hudo.
Sicer je bila pa destinacija Myanmar za to potovanje dobra izbira, saj sva imela priloznost obiskat dezelo, ki je se cist nepokvarjena in  so ljudje resnicno prijazni in naravni. Nmam nec proti Tajski, je tud full lepa dezela, sam pocas ti tud vsi reggae, rock, disko bari tud presedajo. Ni nec velik drgac kot povsod drugje in zarad tega se res ne splaca hodit na ta konec sveta. Ce bi bla se masaza razsirjena na tak nacin po drugih koncih bi verjetn izgubil velik prednosti, tak je pa cist debest da gres zjutraj ko zi mackast, al pa zvecer pred gresven se na eno urno mazo in placas za to tolk kot sta povprecno dva piva. V Myanmaru sn verjetn se najbolj pogresal to razvado, ki sva jo bila delezna tudi v Vietnamu.
Vsake pol ure resetirajo tak de me bojo zdej odstrigl….