Vceraj zvecer sem ob prihodu v hotel slucajno zacel pogovor z enim tipom iz Sirilanke in sva se takoj zmenilka da se dobimo raj na pivu cez kake pol ure v bliznjem baru Rainbow. Midva sva imela v planu da se posladkava z ananasom on je moral pa se nekaj uredit. Ananas je bil res full sladek in socen, sam zeja se vedno ni pojenjala.. Toerej se odpraviva v ta bar, najprej sva se mal lovila predvsem ker so ulice full temne, nikjer ni nobebe razsvetljave sveti se pa le iz privat luci, ki jih med dokaj pogostimi elektricnimi mrki poganjajo agregati, ki so jih vse ulice polne. Bar je res zbiralisce lokalnih pivcev kjer potem glasno razpravljajo vse mogoce, midva se usedeva za prazno mizo in kmalu opaziva znan obraz. mimo je prisel najin znanec, ortodont iz Stutgarta, ki sva ga srecala ze v Yangonu. Cez cas se nam pridruzi se ta tip iz Sirilanke in vecer je bil popoln popotniskih zgodb iz nasih izkusenj. Prav fajn smo se imel in spraznili precej vrckov piva…
Danes sva bila zmenjena s tipom, ki naju je ze vceraj na avtobusni nekak zahvatil in smo se zmenil da bo najin vodic po okoliskih vaseh. Placala sva mu 15$ on naj je pa vodil najprej v eno svetisce (tle se rece Pagoda) kjer sva vidla kak folk lima zlate listice na Budo, al mu pa za nekaj casa prinesejo kjuce od avta al pa sliko doma, da jih potem varuje. Menda je tam ze vec kot 2cm zlata na debelo, v glavnem so tle cist mahnjeni na to zlato in na Budo itd. V te verske zadeve se ne bom prevec spuscal, zanimiv mi je blo edin to, da je njim pomembn predvsem na kater dan so bli rojeni v tednu in da nimajo priimkov, njihova imena se pa zacnejo s crko dneva na katerega so rojeni, tak da ko se predstavijo drug drugemu ze vejo kdaj so rojeni…
No potem sva naredila to, kar je Mary rekla, da to pa ze ne bi nikol… Tle imajo Toyotine tovornjacke predelane za prevoz ljudi, tak da dajo par klopc na kesoncek, narejena je pa tud kovinska konstrukcija za streho, ki sciti pred slabim vremenom al pa ponuja dodaten prostor za potnike na vrh in ko sva jih prvic vidla je vsa zgrozena rekla, da tam gor se pa zihr nebi peljala. Pa kukr recejo se zarecenga kruha itak najvec poje in sva po prihodu iz tega temlplja gladko pristala na strehi takega kamioncka, skupaj se s parimi domacini in nekaj vrecami cebule al cesna in se necesa druzga. Voznja je bla cist ok, pocutu sn se pa skor kot da bi delal za Globe trekker, saj je un najin vodic razlagal v anglescini o stvareh v okolici, ki so se mu zdele pomembne, domacini so bl pa kot statisti… Sli smo do vasi, kjer se nahaja najdaljsi most iz tikovine na svetu, ki prvotno sploh ni bil misljen kot most ampak je bil za obrambo pred sovrazniki, kasneje so ga zacel uporabljat za most. Dolg je pa cirka 1,2km. Peljal naj je se v najvecji Budisticni samostan v Myanmaru s 1200 menihi in z bogato zgodovino, saj je njihov bivsi predstojnik se danes zelo cenjen in pisec mnogih pomembnih knjig. Res tako spokojno okolje tam v samostanu, mi pa lepo mirno pokukamo v jedilnico (ki je bila sicer prazna) pa gremo mal v kuhinjo itd. Ti menihi imajo 2 obroka, zajtrk je ob 5ih zjutraj, kosilo ob 10:30 potem je pocitek, ob 14:00 se pa zacnejo nekaksna predavanja. Ta najin vodic je bil vcasih tudi menih in se je zelo dobro znasel tam okol in tud velik nama je znal povedat.
Od tam smo se spet zbasal v eno Toyoto tokrat ne na streho in naprej do naslednje vasi, ki je zelo znana po ogromnem stevilu pagod, ki so posejane po hribu in okolici. Menda naj bi jih bilo 500 in vec. Res so nori na budizem. Ko se je tovornjacek ustavil smo se presedl na konjsko vprego in nadaljeval pot do vnozja hriba, kamor sva se potem sama povzpela. Tam seje pa ponujal cudovit razgled na okolico in na vse tiste pagode posejane okol in okol.
Cakala naj je se pot nazaj in to spet na podoben nacin kot prej. Ta najin vodic ni glih podpornik svoje vlade, ki na vseh teh tockah pobira vstopnino za tujce (od 5 do 10$ po glavi) in tud pozna finte in ve kje se lahko temu lepo izognes tak da nama ni bl treba nec placet, potem nama je dal pa se navodila za druge kraje, kako se temu izognt in raj omogocit zasluzek kaksnemu domacinu, ki bolj rabi denar.
Mogoc bi na tem mestu se dodal eno opazanje, da so sicer vsi super prijazni ampak vsak bi pa se vseen rad dobil tist dolar od tebe, za katerga je tud pripravljen marsikej nardit. Vseen boljs kot pa da bi bli zahrbtni al pa da bi kradli, tak imamo vsi nekak obcutek, da imamo prijatelja, uni in mi.
Vecerjala sva pr enih, kjer so imel bel kitajsko hrano in tud zar (ki je bel njiho0va znacilna hrana), pa nisva tocn vedla kaj bi tak da sve kar mal zmisljevala. Najprej mal mesa na zar, pa se nekaj krompirja, potem bi eno juho, pa se dva storza koruze, vmes ene par piv… nakonc sva bila odzejana in sita za 4$.

Jutr piciva za Bagan, kjer je glavni center svetisc in samostanov, kjer je ze vazn pri katerem gledas soncni vzhod, pri katerm zahod, da je prava svetloba itd.
Bova vidla, upam da bo zanimiv.