Pot do Benetk je potekala brez vecjih problemov, malo se nama je zalomilo le pri iskanju parkirisca in ker si nisva rezervirala cenejsega parkirisca v okolici letalisca, sva pristala na uradnem park placu. Sigurno ekstra 50-60 eurckov, ki bi jih z veseljem porabila na poti nekje po Maroku.

Let je bil dokaj po planu cca. 3 urce in sva bila na saltarju za cekiranje. Po parih podobnih sistemih, ki jih furajo tudi v rusiji in kitajski sva ze vedla, da tisti listki do katerih vsi hitijo pomenijo nujnost predno se podas v vrsto za carino. Zdaj sva ze mal zverzirana in naju ne presenetijo tolk in na unih trakovih za prtljago niso najini ruzaki zadnji ki cakajo lastnika. Je blo pa tle mal bolj smesno, ker sva dobla svojo prtljago vsak na svojem traku. Srecala sva tud en par iz slovenije, ki sta se podajala po isti poti, le da sta imela ze zmenjeno z nekimi kolegi v mestu in smo se kar na hitro tud podali vsak po svoji poti. Tip je ocitno prsu surfat saj je imel full prtljage…

Taksi do mesta in iskanje hotela je bilo dokaj enostavno in tud ce sva prsla v mesto sele okrog enih ponoci ni nic kaj kazalo da bi se kdo ze odpravljal spat.

Pristala sva v zelo lepem hotelcku Riad Taghazoute za ceno 350 dirhamov na noc vkljucno z zajtrkom na cudoviti terasi.

Ze takoj prvi vecer ko sva se odpravila na prvo kratko raziskovanje in sva bila lahek plen za lokalce, si naju je malo privoscil en lokalni ulicni zabavljac in naju posadil na castno mesto v krogu ljudi na glavnem trgum kjer je imel svoje predstave. Sicer so se ostali full smejali njegovim salam (itak v maroskem jeziku) sam je bil stari pojava in po svoje simpaticen.

Zdej si pa ze pocas probava organizirat prevoz do puscave, saj bova v Marrakesh prisla se ob koncu najinega popotovanja, ko bova tudi malo bolj utrjena in se bova lazje znasla med domacini. No vsaj upam da bo tako.