Tega mesta verjetn ne bova ohranila v najboljsem spominu. Sva ze takoj prvo jutro oba zbolela za diarejo, oz. sva se verjetn kar zastrupla s hrano saj obicajni recept z ogljem ni niti prblizn pomagal. Se skar slabi je bl.

To sprehajanje po ozkih ulicah medina je lahko cist zabavn, ce si trdnega zdravja in sploh trdnega zelodca v nasprotnem primeru je pa le bezanje pred nasilnimi vonjavami, ki se menjajo hitrej kot vreme aprila. No jaz sem bil ze cist na konc z zdravjem, ko sva iskala dezurno lekarno (teh je sicer kar precej po mestu sam je bla glih nedelja) treba se je bilo le se prebiti par sto metrov po eni ozki ulici. Vmes sn se ene dvakrat vprasal ki je ta lekarna, kot da bi hotel da se mi pomakne mal blizje, pa ni nec pomagal.
Tam na pol pot mi je ze cist zaslabil, pa ne da bi mi prtiskal v crevesju, bolj me je matral zelodc, ki je bil cist labiln. Pa vonjava po kitajski plastiki z leve, potem smrdece usnje dva koraka naprej, pa nekdo ki cmari neko hrano sploh ne vem kaj in komaj najdem miren koticek da sn lahk dvakrat zadihal in ko je bilo treba nadaljevat je blo ze prepozn, sam na hitr recem enem trgovcu,ki je vidu da je nekaj narobe, da rabm toilet, that I’m sick. Po treh korakih je spet prletela ena huda vonjava iz desne in sn sam se cilal prazen prostor kamor bo odletel…

Potem je mal spustl in sva lahk nadaljevala pot do lekarne, ki je bila zelo skrita nekje ze trgovinico s cunjami in dobila ene svoh tablete, ki so naj prikovale na posteljo za cel dan. No ne tablete, sam pomagale pa tud niso. Vmes je namrec Mary doletela podobna usoda. Drug dan, ko sva prsla mal h seb, predvsem po zaslugi enga zanec caja (neka zelisca), ki nama ga je skuhala gospa hotelirka sva poiskala se eno lekarno, kjer sva dobila mocnejse tablete tak da sva dans ze cist ok in ready za nadaljevanje poti.