Dans sva se odločila, da greva najprej pogledat umetnine v Vatikan, poten pa še mal po mestu. Plan je bil dober, le da nisva računala s tem, da je tudi v ponedeljek lahk totalna gužva povsod. Najprej je bil projekt pridet v glavno baziliko Sv. Petra in če se nebi pošteno urinla v prvo vrsto (in vse naslednje :-)) bi lahk še 10x tolk čakala.
Sama bazilika je res velika in polno kipov in drugih umetnin je noter, pa ogromno turistov iz vseh možnih koncev. Vseen bi reku da prevladujejo italjani, nemci, poljaki, brazilci ter slovenci in hrvati, aja pa še španci. Včas sva se mal prštulla kašni grupi, kjer je vodič kaj razlagal, tak da sva ujela kasno zgodbico o kaksnem kipu. Big deal!
Nisva glih začutle te cerkve, ker je čist preveč enga bogastva noter. Sam to se je kasnej sam še stopnjeval. Definitivno največja umetnina v Vatikanu je Sixtinska kapela, ki jo je v večini naredu Michelangelo. To je bil sicer najin naslednji projekt. Vmes sva se postavla se v eno vrsto za v kupolo, a sva po ene pol ure pršla sam tri vogale naprej. če bi takoj vidla kam vse se vije vrsta verjetn nebi niti probala. Na koncu pa se piše tam na steni, da je vstopnina 7€. No pa smo pri naslednji temi: vstopninah. Te so naravnost oderuške. Tle te prav legalno oropajo.
če namrec hočeš do Sixtinske kapele moras pogledat se pedeset drugih muzejev ob poti, vstopnina je pa 14€ na osebo. Po moji oceni glede na maso ljudi oni pokasirajo 10k€ na uro sam z vstopnino, potem so pa na vsakem vogalu spominki in audio guide te stane še 6€ itd. Kasirajo kot norci. Pa da ne bom samo o denarju. Namest da bi si pogledal pač to kar te zanima in šel, traja sprehod od vstopa do kapele in nazaj več kot eno uro hitre hoje. Ok, saj vmes je blo kaj delno zanimivga za pogledat, sam večinoma so pa nametani kipi, ki si jih niti približno ne moreš ogledat, ker jih je enostvno preveč. če druzga ne te noge ne držijo tolk cajta. Pa še en problem je, da so večino stvari risal po stropu, tak da tud vrat in hrbet močno trpita od buljenja v strop. No tud z opisi niso glih najbolj radodarni, saj so zelo bogi in še ti večino v italjanščin.
No Sixtinska kapela je vredna ogleda in napora, saj je nekaj posebnega. Zdej si bom mogu sam se prebrat vse zgodbe, ki so vpete v risbe.
Po tem napornem Vatikanskem sprehodu sva spet našla eno okrepčevalnico s picami na kile, kjer sva vzela nekaj za pod zob. Za moj okus je bl še boljš kot včeraj, pa Mary se tud strinja.

Ogledala sva si še Piazzao Navona, kjer glavno fontano o štirih rekah glih prenavljajo ampak je trg vseeno lep. Mal naprej je še Panteon, kjer niti nimam posebnih pripomb, bolj je zanimiv trg odpred, kjer je bilo polno nekega dogajanja. Šla sva tud na sladoled nekam, kjer so imel najbolj bogato izbiro sladoleda, kar sem jih do zdaj vidu. Vsi ljubljanski sladoledarji nimajo za tretjino te ponudbe. Pa še dober je bil.
No zdej sva mal doma, da se nafilava in mal odpočijeva pred večernim sprehodom. Morva it mal prej ven kot včeraj, ko se je kar zavlekl. No včer sva šla mal pit, sam ne prou velik, ker sta en tavelk in en tamal pir skup 10€, kar je za najin budget velik dnarja. Sicer je bil Trinity College dobra izbira, saj sva se počutila uredu. Irci itak znajo nardit dober pub.
Jutr mava še tazadn dan tukaj, potem pa pičiva v San Marino, kjer sva si rezervirala sobo za eno noč.