No pa sva spet na poti.

Res da sva imela se včeraj lep namen iti zgodaj spat, sam je imel Luka neko predstavitev AMC posode ter test kuhanja v njej in je povabil na večerjo. Zraven je seveda padlo eno, drugo, tretje pivo in ura je bila pol polnoči, ko sva se z Mary končno spravila spat.

No kljub temu sva uspela ustat ob pol petih zjutraj in bila ob pet pa dvajst že na poti. Fajn je kadar ti rata tako zgodaj na pot, ker je takrat še blaženi mir in ze lahko zelo hitro pobereš iz mesta. Kar naenkrat sva bla na italjanski meji in glej tam nek znan kombi. Pa ni to čifo? vprašam Mary.

Itak da je bla cela ekipca na poti v Francijo na bordanje. čifo za volanom, čolca s fotkičem takoj na šipi in slikat, Žigc na telefonu že čist v akcij Mauha pa še neki modeli, ki jih ne poznam pa uizi. Na hitrco se ustavmo na meji, da se pomenmo, kako pa kaj in kam (midva sva sicer vedla kam oni pičijo…), potem smo pa imel skupno pot do Padove in moram rečt, da so mi zlo popestril dolgočasno padsko nižino. S čifotom sva ga kar prtiskala ke čez in skos na prehitevalnem pasu… pa mal edn odspred mal drug, pa sam zato da se nebi naveličal gledat u ret al pa u špegu in ne da bi tekmoval.

Padova je bla mim, čola je glih enga obrnu pa smo že zletel vsak na svoj kanc. Na avtocest se ni glih za zajebavat, fališ en odcep in je cela štala.

Midva sva si pomagala z Michelinovo online navigacijo, ki sva jo naprintala in moram rečt da je zelo natančna in uredu. Skor do tazadnje ulce sva bila točna po casu in smeri, potem sva mogla it pa po karto mesta v en kiosk, da sva našla svojo ulico in bajto. Vremčk sva mela prekrasn, promet je bil kul, tak da sva iz svojga stanvajna u Lj do novga fleta u Rimu rabila 8 ur voznje z vsemi postanki. Men se zdi to kar kul in hitr.

Po moje se ne strinjajo vsi z menoj, sam italjani so ful uredu vozniki. Noben ne mečka, vse teče, sicer zgleda kot kaos, sam če imaš dober občutk za vogale svojga avta, ni čist nobene panike.

Dost o sami vožnji. V Rimu stanujeva v enem fletu, ki ga oddaja en čist kul Italjančk, ki lepo skrbi za čistočo in zalogo osnovne opreme v hladilniku. V bistvu je to en trisobn flet, kjer je placa za 6 ljudi (3×2) in potem imaš skupno kuhno in kopalnco. Luštkan.

Popoldne sva se odpravla že na prvi potep po mestu in ze občutila utrip mesta. Sicer zelo na hitrco in lahko da se bom jutri v kakšni stvari ze premislu, sam zaenkrat je mesto čist kul. Je definitivno velemesto, saj ima polno takih znakov. Od unih tazanikrnih klošarjev, ki brskajo po smeteh do bogastva in zgodovine, ki jo začutiš zlo hitr ko se približaš centru mesta, do tega da je vseskozi prisoten občutek, da se trudijo s čistočo, le da je ulic čist preveč, da bi lahk vse spedenal. Pa gre mal pa po mal.

Sicer sva malo ven iz strogega centra mesta, sam sva se vseen odločila da nardiva malo daljši sprehod prvi dan in se odpraviva peš do centra in se stem spoznava tudi z malo bolj smrdečimi ulicami. To men po svoje paše, se počutm bolj človeškega in mogoče malo manj turista, ceprav to definitivno sem. Z zemljevidom v roki….

Šla sva si ogledat Forum in Kolosej, in bila kar precej navdušena. Sploh nad Kolosejem. Neverjetno kaj so v starih časih počel v centru sveta (takratnem). To je treba občutit, ga vsrkat počasi… korak za korakom. Mah ne znam ga opisat z besedami bolj natančno. Midva sva bila malo pod vtisom Efesa, ki je prav tako zelo dobro ohranjeno mesto iz nekje istega obdobja, le da je tukaj vse skupaj se veeeeliiiko večje.

Mogoč bo jutr kaj Mary dodala.

Hmal popoldne je začel, kar pihat, čeprav je bl precej topl, v bistvu na cajte precej vroče, sam naj je vseen za dans pospravl v stanovanje, da se mal spočijeva. Jutr pa akcija dalje.