Kje sem koncal… tam nekje pri bentenju nad Yangonom in dogajanju okol menjave denarja itd. Res sva rabila spremenit okolje, ker nama ni bilo cist nec usec.
Taxi naj je cakal pred hotelom okrog 5ih popoldne in v zepu sva imela karto za avtobus, ki bo trajal od 7pm do 7am. Ta avtobus naj bi imel A/C, tak da nama je to vzbujalo vsaj malo upanja, da ne bova trpela celo noc. Do avtobusne smo se vozil skoraj eno uro in najin taksist v cca. +30 let stari Toyoti Coroli (sam naj se endn rece da Toyote niso zanesljive, ga takoj posljem v Myanmar na ogled) je bil kar dobre volje, vmes smo se se skupaj cemu nasmejal, recimo ko je en traktorist obstal v eni redkih obcestnih luz  ali je bil celo jarek, s tem da mu je sprednje levo kolo padlo dol in je bil res v mal tragikomicnem polozaju.
Avtobusna je bila zelo dalec in ko smo prisli tja sva videla prav en nov svet, malo mesto na obrobju mesta. Taksist je placal vstopnino in ocitno imajo avtobusni promet med mesti kar dobro pod kontrolo. Nekako smo se prebijali med folkom, jaz sem pa samo gledal, kje je kaksen vsaj toliko normalen avtobus, da bi se peljal z njim, nekako so bili taboljsi dobro skriti. Evo in pridemo do najine postaje in tam so bile tri lustne punce ki so preverile karto in prepisale podatke iz pasportov, midva sva se pa mal usedla na plasticne stolcke, ki so nama jih vljudno odstopil. Nasel se je en prodajalec s polnim lavorjem piksn vmes je imel tud pivo. No to je bilo zame kar dovolj za tist trenutek. Bilo je se vedno neznansko vroce. Pa da ne pozabim, bila sva edina ne-domacina, torej turista in torej tud verjetn glavna tema pogovorov in pogledov ampak so vsi full prijazni.
Voznja z avtobusom, ki je speljal skoraj do minute tocno je bila v bistvu kar prijetna. A/C ni delal s polno mocjo, sam ko se je zunaj mal shladilo ponoci je bilo dokaj znosno. Med Yangonom in Mandalayem gradijo moderno avtocesto in en del je ze narejen, tak da ni bilo poskakovanja in butanja v luknje po cesti, sofer ga je u bistvu kar orng tiscal. Ma smo letel po uni cesti kot nori in prehitevali vse druge avtobuse. Po moje je bil full jezn, ko so ga prosil ce se mal ustavmo za scat, ker so ga nekateri avtobusi prehitel nazaj… Je pa zanimiv, kak hodji scat. To je bel tema za Mary, ampak vseen. Po moje in kukr zgleda ne nosjo spodnjih gat imajo pa vec al manj vsi oblecene take kikle dolge do gleznjev, tak da si jo sam potegne gor do kolen in pocepne. Kot puncke.
Ok, gremo naprej, vmes smo se ustavli dvakrat za pol urni pocitek, prvic v veliki obcestni restavraciji, ki so jo vodili sami otroci. Verjetni je bil kje kak odrasel, eden se je tud nama sramezljivo priblizal medtem ko sva si ogledovala, kaj bova spila. Hrana nama nekak ni prevc disala. Ampak je bil un tip cist nesposobn saj mi je ponujal neko toplo pivo, pa je prisl par otrok v starosti tam okrog 10-13 let in ena prodorna puncka je takoj razumela da bi rad eno mrzlo pivo izpod pipce, Mary pa  mrzlo Cocacolo. Potem sva opazvala in tam je bilo vsepolno otrok od strezbe po mizah do dela za sankom in pri blagajnah noben ni imel vec kot 15 let… ne vem kako glih to tle. Zunaj sva sedla za eno mizo, kjer je ze sedu en tip in hitr smo navezal stik, bil je  gradbeni inzenir, ki drgac dela v Yangonu, cez vikend je sel pa v Mandalay opravljat neko prostovoljno delo pomagat menihom, ki gradijo domove za sirote. Kar zanimov tip, skoda da nismo imel vec casa za debato.
Zaspal sem tik predno smo prisli na avtobusno v Mandalay, ki je 9km oddaljeno od centra mesta, tak da sem bil cist mackast pri dogovarjanju s taksisti, kam naj nej odpelje. Cez par minut sva sedela na kesoncku od prastare Mazde B600, ki je tukej se zmerom zelo priljubljen avto. Mogoc tud zarad tega ker ni druzga…
Taksist in se edn zravn, s katerim smo se zmenil za turo okol Mandalaya  za jutr sta naj pripeljala do najbolj popularnega hotela za popotnike sam je bil na zalost ze poln (this is because Lonely Planet…) zato smo sli v drug najboljsi hotel, ki je bil ze na pogled slabsi, sam je vseeno lep in tud osebje je zelo prijazno.
Po kratkem pocitku sva se odpravila mal raziskovat okolico in povsod te sprasujejo: kam bi rad sel? da bi te pac zapeljal, noben nekako ne razume, da bi se samo mal sprehodu in razgledal po okolici… Nekak se kar otresava vseh teh vsiljivcev. Ker je bilo zelo vroce sva hmal pristala v eni prijetni sencki na eno pivce, kjer je Mary brz spravla fante v zadrego, ker si je tud ona narocila svoj vrcek 🙂 Hmal so sledil se orescki, potem nama prinesejo juho, potem se mal oresckov… hmmm. Verjetn nisva cist vsega razumela, sam se nisva nec uperala in sva se prepustila strazbi. Juha je bla sicer pekoca ampak full dobra sva jo kar mal rabila, le kako so vedl? Ko sva zahtevala racun, je bilo gor samo pivo, pa se to zelo pocen: 1,5$ za tri pive!

Potem sva sla mal kruzat po mestu, ki je polno kontrastov in predvem full lepse kot Yangon. Sicer sva odkrila tud bel blatne ulice, sam se skos ni blo kasne krize. Le to da sva pac dva vesoljcka tle okol. Srecala sva mogoc tri zahodnjaske obraze….
Med sprehodom po bolj zakotnem delu mesta sva vidla cele kupe ananasov, tak da se je nama full zalustau in sva si enga kupila. Zdej greva pa v hostl to razkosat in se posladkat.

Dovolj pisanja za danes, ocitno sva precej boljse volje.