Meknes, Meknes, Meknes! Se je drl en glasbenih zvezdnikov, ki je ocitno zelo popularen v Maroku. To je ocitno bolj zurersko mesto, al sva pa glih midva naletela na obdobje zurk.

Ze ko sva prsla v hostl sta se tam pogovarjala en anglez in americanka, da bo dans full zur na glavnem trgu. No midva tega seveda ne smeva zamudit.

Najprej sva sla na avtobusno postajo precekirat kako je z najinimi povezavami za naprej potem pa mal v medino – al po domace v shoping del. Bolj ko se je vecerilo vec folka se jezacel drenjat po teh malih ulicah tak da je blo na konc ze kar mal klavstrofobicno.
Prakticno to zgleda tako, da se dolga kolona ljudi vije po ulicah kjer so stojnice, pa teh ni glih malo, tam okol devete zvečer se je pa počas tud začel dogajat na odru in glavni trg, ki je vsaj za pol večji kot je površina fuzbal stadiona, je bil nabit ljudi. In to vseh možnih od čist malih frocov, pa do starih mam in atov. No le-ti so se začel hitr pobirat, ko je muska prešla iz orkestralne v unc, unc, unc…

Očitno je elektronika šele nekak v vzponu tle, saj se je folku začel trgat kot na taprvih partijih pr nas, ko je cela masa v istem gibanju. Midva sva se pocutla ze kar mal ogrožena in sva se postavla bolj na rob, kjer se je dal vsaj normaln dihat. Po moji oceni je blo tam vsaj 50 tisoč ljudi.

Sicer je pa Meknes eno od 4-ih kraljevih mest v Maroku in se mu malo pozna gosposkost. Del tega so tudi mogočna obzidja, ki zapirajo stari del mesta v neko zaključeno celoto. Novi del mesta si nisva šla niti pogledat, ni menda čist neč posebnga.

Naslednji dan sva imela v planu izlet v Rif gorovje na severu Maroka, ampak sva se za 12 ur uštela v odhodu avtobusa, saj je štartal ob 5ih zjutraj, midva sva bila pa na avtobusni ob 3eh popoldne. Ja neč, greva do tapruga taksija (tle se je namreč full pocen prevažat s taksijem – za priner: čez celo mesto prideš za 1 eur) in piči na želežniško. Bova šla pa v Rabat pa od tam gor na sever, saj ni velike razlike.

Tak da sva nekak prstala v Rabatu, kjer sva pa takoj dobila to kar sva nekak pričakovala da se bo zgodl, predvsem zarad nivoja higiene, ki je bistveno nižja kot sva vajena doma. Počas se bo tud to normaliziral in bova lahko šla dalje. Sicer je pa Rabat bistveno bolj evropski kot dosedanja mesta in se mu pozna status glavnega mesta, čeprav ni največje mesto.