Ta vikend je bil očitno namenjen hribolazenju, čeprav sem kmalu ugotovil, da destinacije  ne  bosta glih “prava stvar” je bilo za unošenje gojzarjev čist dovolj. V soboto smo se torej odpravili na primorski al notranjski, Triglav, ne vem čist točn, sam si tud ne zasluž tega imena. Hoje na Snežnik ni prav velik, za dobro uro, pot je pa tud še kar neprijetna saj je korak vseskozi v neki nesigurnosti zaradi okroglih skal. Seveda je vzpon dokaj lahkek, primeren tud za otroke… Na vrhu se odkupi za vse skupaj z razgledom na Kvarnerski zaliv in na gozdove okol in okol. Na žalost ni bilo dovolj čisto ozračje da bi se vidu tud taprav Triglav. Medvedovga golaža pa niso imel niti na vrh niti spodaj na Sviščakih. To jim še najbolj zamerim.

Slike so pa tukaj:

no images were found

Naslednji dan smo se odpravili pa na drug konec Slovenije, kjer smo nekako združili malo hribov in folklore. Na Jezerskem se je namrec odvijal ovcarski bal, naš namen je bil pa vzpon na Cesko koco. Tud ce smo imel nekako v mislih še bolj easy vzpon kot prejšnji dan, je blo mal drgac, saj je od jezera do koce hoje za uro in tricetrt, s tem da je bilo pa tud velik cakanja in srecevanja vmes, saj je destinacija ocitno zelo popularna. Z enim zmernim tempom bi to moral opraviti v uri in pol. Tud mal bolj alpski obcutek imas, saj je pot izpostavljena in ob strani imas na vec mestih na razpolago zajlo za oporo. Ko takole to opisujem se pocutim kot en instant planinc, zgleda da me bo mogu kak drug zvabt spet v taprave gore, cene bom res pozabu kak se diha zrak gor nad 2000…
Je blo pa na ovčarskem balu prijetno mal obirat tiste tri štante in sedet tam v robu s flašo piva ter opazovat ljudi.

◄ 1 2