Nekako ni bilo časa za javljanje, čeprav je bil en računalnik z dostopom do interneta prav v avli hotela. Ko smo že pri hotelu, bi najprej pokomentiral našo nastanitev. Definitivno je bil hotel enkraten in kar se mene tiče idealen za mojo mero udobja. Praktično nam je ponudil vse kar smo rabili in nisem pogrešal nobene stvari. Soba je bila velika in svetla, Mary se je razveselila likalne deske in likalnika, tako da ni bilo skrbi za zmečkane obleke. So le natlačene obleke v hand-luggage zarad nižje cene karte, ki je sicer čist dovolj.

Zajtrk sva jedla zmerom bolj pozno, a je bil vseeno zelo okusen. Sicer tipično angleški vendar si lahko izbral tudi kaj drugega, kot so kosmiči, sadje, marmelade, rogljički, suho salamo in sir itd. Jz sem kar ostajal pri pečeni slanini, fižolu, krompirjevih polpetkih in pečenih šampijonih… njami! Vsako jutro sem bil zadovoljen!

Vreme nam sicer ni bilo preveč naklonjeno, vsaj v začetku, ampak je bilo daleč od tega da bil bilo slabo. Le navajeni 30° in več stopinj sredi poletja nam tistih dobrih 20° ni preveč ustrezalo. Bilo je vsaj sončno – večinoma.
V času, ko ni bilo predvidenega programa smo se največ zadrževali v Mall Bristol, ki je eno velik del centra samoh trgovinic in glede na to da so bile ravno razprodaje, je bilo treba vse raziskat. Samih nakupov je bilo bolj malo, saj smo imeli omejitev s prtljago, sam vsak si je pa nekaj kupil. Jaz sem dobil Burton kavbojke za 7 funtov 🙂 V soboto je bil prvi na vrsti šoping predvsem, ker je bilo bolj oblačno in hladno jutro, tako da je Mary zagnala paniko, da nima dovolj za oblečt za čez dan in da jo bo zeblo, ampak kot ponavadi se na hitrco ne da neč pametnga kupt. Kasnej se je izkazal da niti ni bilo potrebno.
Komaj sva odhitela v hotel, se v pol urce vštimala za žur, že sta v avli čakala Luka in Veronika da smo se skupaj odpravili na ceremonijalni dela.

Simon in Sara sta bila že pripravljena in oba full lepo uštimana, v pol urce se je nabrala še vsa ostal družba tako, da je lahko začelo.

Ceremonija je bila kratka in v bistvu podobna kot naša z nekimi njihovimi tradicionalnimi forami. Ena od drugačnih stvari je to da priče praktično nič ne pomenijo in se bolj kot ne samo podpišejo na nek dokument na koncu, niti nista del ceremonije ampak sedita med ostalimi v občinstvu.
Kar se tiče slikanja ti že vnaprej povejo da lahko slikaš prihod neveste in da se bo lahko slikalo pozneja, vmes pa ni dovoljeno, kar je sicer čist ok… kdo pa še kdaj to pogleda.
Po opravljenem formalnem delu, smo šli peš do bližnjega parka se pofotkali po vnaprej pripravljenem scenariju in nato še mal po klančku navzdol do reke, kjer nas je že čakala ladjica. Tam smo spraznili ene ducat šampanjcev mal poklepetal in se sprehodili do gostilne, kjer je bilo na vrsti kosilo.

Ambient mi je bil full všeč, hrana pa kljub nobenemu presežku zelo okusna in raznovrstna. Za kosilo glih
prav.

 Obed je trajal kar par uric in ko se je začel delat večer smo imeli pred seboj še en kratek sprehod (cca. 20min) do nekega Gentlmen kluba, hiše kjer je potekala večerna zabava. sem je bilo všeč, ker so bili po tleh mehki tepihi, dogajalo se je v dveh nadstropjih bend, ki je nadomeščal odpovedani drugi bend je bil pa odličen. Igrali so glasbo iz zlate dobe rock & rolla.

Dobro za ples in tudi za poslušat. V obeh nadstropjih je bil odprt šank tako da kakšne hude žeje ni bilo…
Po zabavi smo šli še malo po klubih, ki so nam stali na poti do doma, tak da sva bila kar zadovoljna s celim dnevom nekje ob pol treh v postelji.

Ostala dva dneva smo preživeli bolj na easy, malo po trgovinah, malo pri Sari in Simonu malo po pubih…

Minilo je hitro, tak da je bil vikend kar prijeten!