Mislim da sva dolzna se par statisticnih podatkov in po mojem mnenju podrobnejsih razlag nekaterih videnih stvari.

Vietnam ima 86 mio prebivalcev. Povprecna starost prebivalstva je 27 let, kar je definitivno posledica 11 letne vojne, saj je v letih na ozemlje  Vietnama (331.689 km2) od 1964-1975 padlo 15 mio bomb, da ne govorim se o unicenju ozemlja s kemicnimi strupi zvanimi Agent Orange, ki je pozgal in zastrupil vso vegetacijo.
Morda se za zanimivost da imajo preko 16 mio motorjev, ki mrgolijo po ulicah dan in noc.

V HCMC sva obiskala War Remnats Museum drugace zvan muzej Ameriskih vojnih zlocinov. And believe me there were lot of them, saj je vojna trajala 11 let in v njej je sodelovalo skoraj 4 mio ameriskih vojakov, od tega jih je umrlo 58.000 in bilo ranjenih nekaj vec kot pol miljona.

Na drugi strani so bile izgube strahotne, saj je umrlo vec kot 3 mio Vietnamcev, od tega kar 2 mio civilistov. In veliko bomb in ostalih eksplozivnih teles iz tistih caso se danes mori po poljih in gozdovih, kjer so oblezali in jih niso pocistili ali deaktivirali. Se hujse posledice kot bombe pa so pustili kemicni plini, s katerimi so Americani spricali kar iz letal, da bi unicili vegetacijo in izstradali domacine. Za posledicami teh plinov se danes rodi 24 mrtvih otrok na 1000 rojstev, od zivo rojenih jih je pa veliko mutiranih in iznekazenih, kljub temu da je od konca vojne ze vec kot 30 let.

Americani so med vojno iz paranoje pred gverilci (in komunisti) ubili veliko civilistov na grozece nacine. Najbolj znan pokol je bil Mai Lai masaker v katerem so pobili 504 civilistov v enem dnevu, od tega 173 otrok mlajsih od 12 let, 182 zensk od tega 20 nosecih, ostale zrtve so bili starejsi od 60 let. In prav ti podatki s slikovnim gradivom so opisani v tem muzeju, saj so med vojno lahko reporterji fotografirali intervencije ameriskih vojakov. Na neki tabli je velika slika ameriskega guvernerja Kerrya, ki je takrat odigral kot poveljnik veliko vlogo pri nacrtem iztrebljanju vietnamcev. Najbolj GROZNO je pa to da so ti ameriski vojaki veselo pozirali s svojimi “trofejami” pred in po umoru. V glavnem ta muzej je naredil ogromen vtis name, saj je predstavil grozote vojne se iz Vietnamske strani.

Se par besed o Chu Chi tunelih, ki se prav tako nanasajo na 11 letno vojno, kjer so potekali najsrditejsi boji in hkrati je ta regija tudi dozivela najstevilcnejse bombandiranja in spricanja s Agent Orange kemicnem spreju v celotnem Vietnamu.

Vietnamci so imeli v casu vojne veliko manj bojne opreme kot Americani, zato so si mogli pomagati z vso svojo iznajdljivostjo. Zatekli so se k naravnim danostim in prednosti domacega terena in si pomagali z enostavnimi vojaskimi resitvami, ki so  jim po 11 letih boja le prinesle zmage. Tako so z rokami (motikami) izkopali preko 250 km dolge tunele, kamor so se zatekli pred napadi sovrazne sile. To niso bili le tuneli, notri so imeli vse; od kuhinje, jedilnice, spalnice, delavnice za izdelavo orozja, pa do bolnice in komandantnih sob in skupnih prostorov. Zanimivo je, da so si veliko orozja izdelali prav iz odpadlih ameriskih bomb in ostalih materialov, katere so predelali v razne stvari, predvsem so jih uporabili za poljske mine in razne “spice in kavlje” za pasti, katere so dostikat namazali se s kacjim strupom. Te pasti so potem postaljali povsod po gozdu in poljih.

Tuneli so bili zgrajeni tako da so imeli gverilci moznost hitrega umika iz bitk ali hitrega dostopa do mesta za napade ameriskih vojakov. Zanimivo je da so ti tuneli bili izpeljani prav pod okupiranim ozeljem, vendar jim amersiki vojaki niso bili kos. Taktika gverilcev je bila predvsem ta, da so bili zelo razdrobljeni, tako da ob zajetju ali morebitnem bombnim napadom niso imeli prevec zrtev. Prednost pred americani je bilo tudi to da so bili gverilci zelo majhne postave in izredno spretni. Americani so poskusali vse zivo: v tunele so spuscali kobre, a so jih ti zaradi pomanjkanja hrane pojedli, poskusali so tudi z raznimi plini a so imeli vodni rov za scit, prav tako so jih zalivali z vodo a so imeli v rovih prav poseben iztok za vodo, kateri se je zlival v reko. Zdresirali so tudi pse katere so posiljali v rov, da bi dobili gverilce a so bili psi zapeljani v brezizhodne rove, saj so jim gverilci nastavili razne pasti. Kot so recimo rabljene uniforme pobitih ali zajetih americanov.

Kot je Miha ze zapisal na enem od postov je danes vse to vidno in prikazano na povrsju, pokazejo ti tudi vhode v rove, ki so zelo, zelo ozki in dobro zakriti. Del rovov je tudi odprt in se lahko “sprehodis” bolje receno spuzas skozi. Obcutek je se kar scary, saj je vse tako ozko, nizko in temacno in seveda zadusljivo…