Tezko pricakovani in planirani Vietnam je tukaj. No midva sva tukaj. Na zalost te posvsod malo prevec strasijo s tem kolk je nevaren zato sva se tud midva lotila iztopa iz letalisca bolj bojece, tak da naj je hotu okrast en mali misko ze ko sem sel do tapruga bankomata po denar in ko sn odlozu mali ruzak na tla je skakal okol kot muha okol dreka. Enkrat se je mal precenu in se je kar pognal proti njemu, sam se je zaletu v moje noge… Decko je jemu najvec 5 let…
Sicer si z ruzaki res najbolj ranljiv, sam ni tukaj cist nec drugace kot v vseh drugih drzavah. Edina kriza teh potovanj je prehajanje mej, se posebej ce so te pod komunisticnem rezimom, saj je treba spisat celo goro papirjev in to na vse papirje iste podatke. Kot da bi bli vsi skregani med seboj in ena sluzba nebi hotla povedat drugi iz kere drzave prihaja neka bjonda in do kdaj ji velja pasus. Vsaj na 5 listkov sem to napisal.
Vso izpolnjevanje papirjev je trajalo tolko casa da so ruzaki lezal kar po tleh zraven traku, ker jih je edn tja zmetal da se nebi v prazno vrtel. Blo je se nekaj drugi turisto podobnih kot sva midva, tak da tokrat ruzaka vsaj nista bla osamljena, kot se jima je to pripetil ob prihodu v Rusijo..

Prevoz z avtobusi je neverjetno poceni, saj kosta voznja iz letalisca do mesta okrog 25 centov, voznja je pa trajajla ene pol ure, pripeljal naju je pa direktno pred hotel. Na avtobusu sva spoznala tud enga starejsga Nizozemca, ki je sicer upokojen in po vec mescov na let potuje okol in nama je dal par dobrih nasvetov. Sicer hotel, ki ga je predlagal ni glih ustrezal, zato sva se kar poslovila, pa ne zaradi cene, predvsem nama ni ustrezala lokacija.  Dobila sva drug hotelcek z vso opremo A/C, TV, Hladilnik, velika kopalnica in double bed za 17 dolarjev z zajtrkom. Zdaj sva nekje na sredini najinega walking toura, upam da bo fotkic popravljen, da lahko nadaljujeva. Sla bova namrec v War museum, kjer vecino rakazujejo ameriska grozodejstva v casu vietnamske vojne.