No takle mamo. Na pot greva v soboto zjutraj, moja glava je pa na dopustu že zadnje dva dni in tud jutr bo vse podrejeno temu popotovanju. Najprej sem že pred dnevi izprašal Hong, ki je od tam izhaja in največ ve o Vietnamu, dala mi je tud naslov njene žlahte, da bova imela en kraj kjer naju bodo pričakali, nato je pa na vrsti internet. Praktične stvari sn si že naprintal in shranil sedaj berem izkušnje ljudi. V primeru, da bi imel dovolj časa, da bi deželo odkril sam si branja izkušenj drugih nebi privoščil, saj si s tem nekako zožiš pogled, ampak sta dobra dva tedna bistveno premalo in so izkušnje drugih zelo pomembne. Vsekakor so dejstva taka, da začneva na jugu in se počasi vzpenjava proti severu, ker sem si tako rezerviral letalske karte. Torej, če se izrazim malo drugače, se bova najprej spopadla z najhujšim potem naj bi blo pa malo lažje. Nekaj podobnega sva naredila tudi lansko leto, ko sva pristala v Marakeshu, ki je daleč najbolj “divje” Maroško mesto, le da bo letos to Saigon, ali Ho Ci Min po njihovo. Jaz ga bom klical kar Saigon, saj se mi zdi to ime eno najlepših za poimenovanje mesta.
Vse kar dejansko še potrebujem sta ene dve dobre knjige za na pot in zdravstveno zavarovanje. To bom zrihtal še danes. Sicer pa po vseh informacijah z internetom ne bo problemov in torej vsi, ki me berete lahko v naslednjih treh tednih pričakujete večjo dejavnost na tem blogu.