Reality me je letos zadela na zelo mehak način. Prvi dan sem se utrujen in razštelan vrnil na svoje delovno mesto v pričakovanju nekih brezzveznih problemov in pogovorih, kaj se je zgodilo med tem. Meni in v firmi… Ampak ne. Tokrat so se šefi spravili na dopust ravno v tem času, ko sem jaz prišel nazaj. Uh, to je pa super si rečem in možgane takoj pošljem še malo na pašo. Vzel sem si par dni, da sem se sestavil in proti koncu tedna uspel narediti par zelo produktivnih stvari, ki se jih prej tuhtal kar nekaj časa. Posledica praznenja glave na dopustu pomeni, da lahko noter vstopijo sveže stvari in da so pod večjo kontrolo, saj je zbranost na višjem nivoju. Torej sem imel še čas da uredim vse slike, da se posvetim po-dopustniškemu urejanju spominov, kar je letošnji že tako zelo lep dopust obarvalo s posebno toplo barvo in ga poslalo v najlepši konec možganov za hranjenje spominov.