Za nami je še ena trgatev. To je eno lepo opravilo, ki nam iz nevinorodnih krajev nekako drugače diši kot tistim, ki so to morali delat od otroštva. Men se zdi, kot da imajo to opravilo bolj kot se je men zdelo učasih pobiranje krompirja, ki se ga na daleč ogibam, odkar imam to moč svobodnega odločanja. Sicer je vseeno malo drugače, ker je trta vseeno bolj žlahtna rastlina in tudi rezultat na koncu je nekaj popolnoma drugega. Pa tud pije se več. Treba ponucat kar je ostal od lani.
Bela krajina mi je padla v naročje skupaj s celim paketom in to se mi zdi čist uredu. Oni vseskupaj vzamejo bolj na lahko, pa čeprav se glih tako vse naredi. Zjutraj, ne prezgodaj, da se mladina naspi, se vsi zberemo ob belokranjski pogači in kavi, na hitr pade par besed o vremenu in zadnjih organizacijskih pripravah, potem pa počasi do vinograda. Traktor je itak najbolj pomemben, ker vozi brente, gajbice in po možnosti še kakšen sod in hkrati tudi najbolj počasen, tak da imamo ostali dovolj časa za počasen začetek.

Letos je bilo grozdje full lepo in skoraj čisto nič plesni in gnilobe, tak da je samo obiranje potekalo hitro in ni blo treba obrezovat slabih grozdov. To se men zdi najslabš del, ker si potem ves od sladke tekočine in se ti vse lima in še popraskat se ne moreš ne da bi se posladkal še kje drugje. Poleg tega, da ni bilo gnilobe smo tudi ose in ptice letos prehitel. očitn je še dovolj druge hrane in se grozdja še niso lotil.

Ose lahko grozde čist izpijejo, tak da od njega ne ostane dost. Na koncu se vseskupaj lahko občutno pozna tudi 100 – 200 litrov boljša letina, kar je v “našem” primeru več kot 10% vsega pridelka grozdja.

Mletja sem se še udeležil, saj je treba spraznit gajbice in sode, in tudi ni doro da vse skupaj stoji zunaj. Bi se še najdu trop ciganv in kaj pokradel, kar za belo krajino sploh ni redkost.

Ata Franci je peljal en traktor gajbic prodat v Semič, ki je 5 km oddaljen in cesta pelje mimo ciganskega naselja. Po njegovem pripovedovanju jih je bilo cela gruča na cesti in so ga poskušali zaustavit, on se jim ni dal in je kar peljal v riziku da koga povozi, pa je vseeno edn med vožnjo skočil na traktorsko prikolico in potegnil gajbico grozdja, da se je raztresla po cesti… …in ostali so se potem lotili plena, kar iz tal.

Za večji del naše deželice nepredstavljiv prizor in to sredi dneva espanafarmacia.net. Ne vem kaj bi ostalo od pridelka, če bi se dejansko ustavil. Ampak on to pripoveduje kot, kakšno srečo je imel in ne smolo… samo ena gajbica… to je pač davek…