Drugi del potovanja (to sem si izmislu sam, ker se mi ni dal vsega naenkrat opisat) se jezačel na Paklenih Otokih. Marina Palmižana je super lepa in v mirnem placu, tak da smo imel zagotovljen spanec brez premetavanja. No kot sicer že vsako noč do zdaj… Najprej je blo treba plavat, Samo in Katra sta pa itak imela v načrtu častit večerjo za svojo drugo obletnico in kot dobra poznavalca sta vedla ,da v taki restavraciji kot je Art Galerija brez rezervacije ne bo šlo tak da smo to opravili med potjo do plaže.

Sama plaža ni bla neč posebnga, pa še dokaj nagužvana ampak nas to ni motilo, ker nismo imeli v planu poležavanja ampak sam tolk da se vržemo noter. Zalivček je sice prekrasen, voda je bla že precej frišna ampak smo kar dolgo zdržal noter saj je blo treba sestavit koreografijo za ples na vodi, ki je moškemu delu udeležencev odlično uspel saj so se punce več kot očitno zabavale. No nekak nam niso vrnile pričakovanega in smo ostali brez globoko željene točke iz njihove strani.

Do večerje je bilo še nekaj časa, zato smo si vzel taxi boat in se podali do mesta Hvar. Malo šetnje po mestu, spet nekaj zabave in demonstracije swinga, eno pivo in travarica potem je pa že preveč zeblo (ko je luna zamenjala sonce so tud zimske temperature zamenjale poletne) in smo komaj čakali na taxi in večerjo pri Dagmari.

Večerja je bila nekaj posebnega, ogrmon lonec morskih dobrot v omaki in s krompirjem. Katra se je vživela v vlogo gostiteljice do te mere, da je vsem lepo napolnila krožnike, kot ena prijazna mama. Zajebancije na ta račun je bl še cel večer dost. Ne bi bli čist tapravi, če nebi na koncu še mal zaplesal, Metka nam je pa  demonstrirala svoje znanje na klavirju, ki je bil glih postavljen v sedišču terase. Drugih gostov ni blo več tak da smo imeli čist mir da smo si dal mal duška.

Naslednje jutro smo se odpravili na Šolto da si poiščemo primeren zalivček za predzadnjo noč na morju. Vetra ni blo glih dosti tak da smo se bolj cjazili, vmes pa še ugotovimo da nam je praktično zmanjkal vse pijače in smo se mogl nujno ustavt v enem prijetnem mestecu da si napolnimo zaloge. Ne vem kako se je imenovalo ampak je bilo lepo vreme in prav nalašč za posedanje ob pivu. Lahk bi se ga tud totalno napil, ampak je blo treba odrint, da še kam pridemo in da najdemo mesto kamor lahko vržemo sidro. Tapru zalivček se nam ni izšel, ker je bilo preveč trave po morskem dnu in sidro nikakor ni hotelo prijeti, v drugo smo imeli več sreče. Kakšne velike razlike ni bilo, voda je bla glih tako mrzla, sam to nas ni zaustavilo da bi se zmočil. Vseen je moč prelepa narave premočna, da bi se ji kar tako uprl, saj je vsak vedu, da je to ena zadnjih možnosti da zaplava v kristalno čisto morje do takrat, ko se bo morje spet dovolj segrelo…
Zadnji dan smo bili ža napol v pričakovanju pristanka, tud vreme nam ni dal tiste energije, ki bi bila potrebna za boljši občutek, saj se je sonce vztrajno skrivalo za oblaki. Sicer smo imeli na zalogi še dovolj žurerskih komadov, ki je vse skupaj nadomeščalo in tako se je naše jadranje zaključilo na tak način, kot da se sploh ni zaključilo. Privoščili smo si še (pre)obilno večerjo v centru Biograda tri pive premalo in nekak zmatrani zaspali v ritmu: mahnahmahnah, tututururu…