Če je bil že prvi dan bolj težak zaradi dolge vožnje in tudi bolj oblačnega vremena se je na Visu to vse spremenilo. Kot sem že omenil smo se zasidrali v Komiži, šli na slastno večerjo, mal zaplesal za zaključek večerje in se podali na nočno kopanje. To smo opravili kar na hitro, saj je bilo morje že dokaj frišno, pa tudi zunaj ni bilo več prave vročine.
Pravo lepo presenečenje nas je čakalo zjutraj. Zbudili smo se v prečudovito sončno jutro, ki te spravi v dobro voljo v trenutku in tako so bile tudi pozabljene vse muke prejšnjega dne. Po zajtrku je padla ideja da se povzpnemo na hrib, ki se na prvi pogled ni zdel previsok. No namen je bil vsekakor dober, sam izvedba mal slabša. Noge smo si mal pretegnil, vrh bomo obiskal pa kdaj drugič, vseen se nam je zdel da si zaslužimo pivo, to je blo najbolj važn.
Kapitan ukaže izplutje in gremo na Biševo, da si pogledamo slavno Modro špiljo. Najprej smo bili malo skeptični, ker so bili dokaj visoki valovi, saj je bil plan da gremo noter s čolnom. Vsaj meni se je na vsak način zdelo da je najboljš zaplavat noter in ker nisem bil edini takega mnenja, smo pustili kapitana na jadrnici in poskakali v morje. Skozi ozko odprtino valovi nekako niso pustil noter, saj se je zdelo kot da branijo vhod. Ni velik pomagal, noter smo pršl in se tako nužili lepote enega od vrhuncov tega jadranja. Vsaj zame. Na koncu sem se še opogumil in odplaval tistih par metrov pod vodo. Sploh ni težko, ko enkrat veš kaj delaš.
Veter nas je spremljal in tako smo se usmerili nazaj proti Visu, kjer smo si poiskali en prečudovit zalivček. V bistvu je Samo že vedel zanj sam za ostale je bilo to bolj odkritje. Verjetn je takih zalivčkov še polno zato bo treba še na jadranje. No, tam v zalivčku je bilo že par jadrnic med drugim so bili zasidrani tud eni Samotovi kolegi in mi smo se kar k njim privezali. Oddih je trajal dokler ni sonce zašlo za hribček, saj je potem takoj zahladilo in takoj nam ni bilo več prijetno.
Prenočili smo v Vis-u na Visu, zvečer imeli tudi prvi dež in še eno fešto… Na srečo je za večino sledilo novo prečudovito jutro, ko smo ob zajtrku naredili še malo ceremonijo za našega kapitana in njegovo ženo, saj sta praznovala drugo obletnico poroke. Nismo se prav veliko obiral saj nas je čakala pot na Paklene otoke (nasproti mesta Hvar).