No najina naslednja dogodivscina se je zacela v hostlu v Pekingu, ko nas je 5 popotnikov (vsaj za toliko jaz vem) narocilo karte za isti vlak (karte za vlak je kar tezko dobiti, zato se vcas najbolj splaca da narocis da ti jih kupjo v hostlu in si zaracunajo ano manjso provizijo), trije anglezi, ki sem jih ze prej srecal in mi niso bli prevec vsec in midva.
No karte sva sicer v hostlu dobila, sam ko sva prsla do vlaka, kar ni tolk rutinsko kot se zdi, saj je guzva nepopisna in se check control imajo kot na letaliscu, poleg tega da je zelezniska postaja ogromna in se kar fajn nahodis, na vstopu v vagon ugotoviva da nisva v istem kupeju in niti ne v istem vagonu. Shit. Blo je se 15 minut do odhoda vlaka zato sem se odpravil dva vagona nazaj in si poiskal kupe. Noter sta bla dva angleza (ki jih nisem prevec maral) ampak smo vseeno zaceli debato o nujnih podrobnistih. Od kje, kam, s kom, kako dolgo itd. No porabili smo 5 minut da smo ugotovili, da so oni trije isto pricakovali da bodo v istem kupeju in niso bli. Hkrati sta pa tudi na drugi strani Mary in ona anglezinja ugotovili isto.
Menjava je potem trajala par minut in zadovoljni smo bili v prelepem kupeju, ki se mu v zacetku nisva mogla nacudit. Seveda pod vtisom ruskih in mongolskih vlakov. Ta tukaj je bil res luksuzen. Se copatke dobis in zobno scetko. Pa klimatiziran itd. Tud wc in kopalnica sta bla full na nivoju.
Hmal so zacel iz sosednjaga kupeja navezovat stike. Tam je bla ena druzina iz Shanghaja, ki je prav tako obiskala Peking, kot midva. No navezovanje stikov je potekalo prek 11 letnega fantka, ki je znal malo anglesko in je hitr vzpostavil stik, hmal mu je sledila 17 letna sestrca, lustna puncka, ki je tud se kar znala anglesk, potem se je prsla pokazat pa se mama, ki je pa sicer bolj komunicirala z najinima sopotnikoma v kupeju, ki sta bla tud bosa v anglescini.
V glavnem smo se kar zabaval in pogovarjal dokler ni bil cas za spat. Se prej smo se pa zmenil, da bova midva zjutraj ko pridemo v Shanghai sla z njimi domov z metrojem, potem nas bo pa ocka zapeljal s svojim avtom do hotela, ker bo tako lazje za naju, ker ne poznava Shanghaja. To je mala vse zrihtala in hodila nastimvat fotra v sosednji kupe.

Zjutraj res, greva midva z njimi, familijo iz Shanghaja, nama seveda kupijo karto za metro in se odpeljemo v drugo smer, ki bi jo sicer midva po navodilih do hostla. Peljali smo se do koncne postaje, kar je trajalo ene tricetrt ure.
Potem sta hcerka in sincek pocakala z nama, simpaticna mama in oce pa domov. Pripelje se z Audi A6 2.4, ze prej se mi je zdel da morjo imet kar dost pod palcem (ocka ima svojo firmo in je biznismen, je razlozila mala) in se odpeljemo proti najinemu hostlu. Ze filing da se vozim po dvignjenih avtocestah sred Shanghaja mi je bil full dober, saj sem glih o tem bral v knjigi Shanghai baby med potjo sem. Fotr je porabil eno uro da je nasel najin hostel, sam vsen je bl vredn, mala je bla zadovoljna da je nasla prijatelje v evropi s katerimi se bo lahko pogovarjala v anglescini.
Dans je poslala e-mail, da bomo imel kontakt. Res je bla lustna.
Sama bi sicer porabila manj casa za prihod do hostla (vsaj tako misliva) sam je bla zanimiva dogodivscina za uvod v Shanghai. Slasva pod tus, malo na internet in v mesto.
Aja, da ne pozabim. Hostel, ki sva ga bookirala iz Pekinga je naravnost fantasticen. Cist, lepo urejen in prijazen. Bom vec napisal kasneje. Mislim da me caka obilen zajtrk za 3 evre.