Ne vem kje sn pobral ta stavk ampak zadnja dva dneva, odkar sva zapustila sn se pocutu natancno tako…
Sicer sva bila zdej na poti dve noci in en cel dan. Prva noc je bila uredu, dobila sva podobn kupe kot na prejsnjem vlaku, le da sta bile sopotnice dve Mongolki (po moje mati in hci) in se nismo velik pogovarjal. Je pa zanimiv, kako se nekako povezes, tud ce se ne pogovarjas. Mal si ponudis dobrote, ki jih mas v ruzaku, mal si pomagas pri premikanju ruzakov itd. Ko smo se potem srecali na postaji, kjer smo preckali Mongolsko-Kitajsko mejo smo se pozdravili kot stari znanci… zanimiv obcutek do ljudi, ki ti niso niti posebej vsec, sploh pa ne ves popolnoma nic o njih.
Preckanje meje je bila spet ena posebnost, sicer je trajl pol manj cajta kot pr rusih in mongolih. Kitajci na vsak nacin hocejo naredit dober vtis pri tujcih, ki jih pridejo obiskat, ampak so pri tem se zelo nespretni ali nerodni. Vse poteka po tocno dolocenem protokolu, ko pride vlak na postajo vsi uniformiranci (nekaksna mesanica med policajem in carinikom) stojijo mirno na tocno dolocenem mestu in iz zvocnikov doni njihova himna (se mi zdi…). Potem morajo vsi potniki iz vlaka dol skozi checking kontrol, kjer moras seveda izpolniti par folmularjev, ki nam jih je eden ze pregledal med tem ko smo stali v vrsti, potem jih je pregledal se edn, ki je bil zato tam v sluzbi in je imel svoje okence, potem je pa se na izhodu iz tistega prostora se edn pregledal pasuse, torej smo bili na razdalji 15m trikrat precekirani. Vmes je edn skoz zobe stisnu “welcom to china”.
Potem smo mogl cakat slabe 2 ure, da so preobuli vlak na ozja kolesa in se odpravili dalje do naslednjega mesta, kjer sva presedla na kitajski vlak. Tle so nas mal nategnil (za ene 20 eur), sam to je pac cena, ki jo placas ko ne razumes njihovega jezika in sploh ne teh krac. Namest 2 klase (kjer so 4 v kupeju), ki sva ga placal v UlanBatarju, so nama (in se ostalim revezem popotnikom) poturil 3 klaso (kjer jih je 6 skupaj in sploh ni kupe, saj je vse odprto – brez vrat). Spal sn glih tako.

Na tej poti sn najdu sam enga mehikanca, ki je govoru anglesko, pa na koncu eno francozinjo, sicer sn pa bolj opazoval okolico. Opazis bizarne stvarim, kot to da je bil (na kitajski strani) pastir sredi nicesar in pasel 5 ovac… Bli so tud drugi z vecjimi credami, sam enim gre pa cas verjetno cist po polzje.
Pa dobro, ne bom prevec snobovski. Prsu sn v dezelo, kjer je spec blazno poceni pir. Na vlaku so hotl imet 4 juane (cca 0.4 eur)!!! Sicer ni bil glih idealno mrzu, sam vsega pa clovk tud ne more imet.
No zdej sva v Pekingu, nasla hostl 365inn, ki se nama zdi zlo kul, cist zravn Prepovedanega mesta. Sicer je blo kar tezavno pridt od zelezniske do hostla, sam sva nekak zmogla s taksijem, ki se je vzel 10 pirov 🙂
Tud vlak do Shanghaja so nama punce na recepciji pravkar zrihtale (50eur/osebo), zdej pa sam se pod tus in potem v shoping kjøp viagra på nett i norge. Soba (double room with shared bathroom) naj pride pa 18 eur. Ugodno za center Pekinga.