Naslednji dan po prihodu v Mongolijo (Ulan Batar) sva ze imela splaniran izlet za dva dni (enkrat prespis) na podezelje. Najina prijatlca Hong je vse zrihtala in naj kar vkljucla zraven. Pridruzil se nam je se en svicarsko-spanski par in tud z njima smo se zelo dobro ujeli, tak da smo bili skupina 6ih sproscenih ljudi, ki se je lahko vsak z vsakim pogovarjal in spoznaval razlicnosti dezel iz katerih prihajamo. Dobil smo enga vodica, ki je zasilo govoru anglesko in soferja minivana, ki je obozeval voznjo izven poti, ki so nekak narjene cez planjave. Vecino se je orientiral po soncu. Vsake tolk cajta nas je fajn prerukal, ampak se ni nobenmu nec naredl. Nevarnost pri taki voznji so hudourniske struge, ki so skrite, saj voda nekaj casa tece pod povrsjem, na nekaterih mestih pa razbrazda povrsino , kjer se ocitno prevec zastopa…. tak si predstavljam. Ko bom mogu dat gor kasno sliko bo bolj jasn, kak to zgleda.
Nase dvodnevno popotovanje se je zacelo bolj zalostno, saj smo sli v en park, kjer imajo nek turtle rock – ogromne skale nalozene skupaj, ki zgledajo kot velikanska zelva. No saj smo vsi takoj prepoznal obliko… sam to je blo to, mi smo imel pa v planu ostat tam 4 ure!! Potem smo se sprehodili po okolici in se povzpeli do enga (budisticnega) samostana na konc doline. Fajn je ko prezivljas tak lenoben cas skupaj in se pogovarjas, pogovarjas in se mal pogovarjas. Tak zves recimo kaksn je solski sistem v Mongoliji, kolk imajo ovac, konj, kamel in jakov… ipd. No solski sistem je tak da otroci gredo v solo pri 7ih letih in morajo naredit 10 razredov, kar je nekako osnovna in srednja sola skupaj in je obvezna. Potem imajo pa se 4 leta faksa, kdor pac hoce. Tak da imajo 95-99% pismenost. Zanimiv je pa da je bil nas vodic ucitelj geografije in ni vedu, kje se nahaja svica. Unem svicarju ni bl nac jasn….
Imajo pa ogromno stevilo zivali. Pol vseh zivecih dvogrbih kamel zivi v mongoliji, imajo ogromno stevilo konj, zapomnil sem si da je reku da imajo 40 miljonov ovac!!!! a si lahk kdo to predstavlja, s tem da je mongolcev 2,5 miljona.
Velika nevarnost so pa volkovi in drzava da denarno nagrado vsakemu, ki ustreli kaksnega volka.
Placo imajo povprecno 200$, najemnina za stanovanje v UB pa pride okol 160$/mesec.
Vse take stvari zves, ker pac nimas kaj druzga za pocet.

Popoldne smo se odpravili do nase familije, kjer smo pozneje preziveli noc v njihovem sotoru. Ta druzina je imela tri: eden je bil kuhinja, drugi je bil njihova spalnica in dnevna soba skupaj, tretji je bil pa za nas. Lepo opremljen s tremi velikimi posteljami, mizico na sredini, stolcki in pecjo. Najprej smo se cudili ko so nam prinesl drva in suhe kravjeke, zvecer ko je slo sonce za obzorje smo pa tud mi zakuril, saj je blo full mrzlo. Menda je blo +5 stopinj (cez dan je blo vsaj + 25).
No v druzini ni nihce govoril druzga kot mongolscino, tak da nam je vodic pomagal s svojo polomljeno anglescino, sam vecino pa povedo kretnje in mimika na obrazu. Sicer imajo velik stvari, za kater si nebi mislil, recimo imajo soncne koletorje, verjetno kaksn akumulator, imajo TV, mobilni telefon (sicer si moral it par sto metrov stran za signal), pa verjetno se kaj.
Hrana je bla full dobra. Sicer ne cist vse, vecina. Spekl so neke vrste krofe, sam ne tolk sladki, bolj kruhasti, zraven so dali naravno smetano posneto iz kravjega mleka, toplo frisno mleko, se nek izdelek iz mleka, ki ga skor ne znam opisat, potem imajo suh jogurt, ta nam ni najbolj pasal. Je bolj kisel in trd, kot nekaksen parmezan je zgledal, sam mal bolj siv. Dobil smo tud domac sir. Zraven pijejo tud nek mongolski caj, ki je bolj slan. Nekaksna mesanica caja in mleka. To je bilo sam za dobrodoslico. Cez dobri dve uri je sledila se vecerja, ki je bila neka mesanica mesa, testa, krompirja zelenjave… (mam tud slike) in je bilo fuuuullll dobro.
Vecino sicer nismo imeli kaj poceti, mal smo se sli rokoborbo, mal smo se sprehajali po okoliskih hribckih, zvecer smo molzli krave, ampak smo bli vsi cist prevzeti z mirom, njihovo gostoljubnostjo in lepoto narave.
Zvecer smo se spravili v sotor, zakuri pecko, saj se je takoj ko je zginu sonce zelo ohladilo. Cakalo nas je pa se eno presenecenje.
Ko je sonce popolnama zginu za obzorjem, ko je nastala trda noc, smo dobili nevejetno ozvezdje. Se zdej ko se spomnem me kar prevzame kolk zvezd je blo na nebu. Definitivno tok lepega neba se nisem vidu v zivljenju, pa sem ze kar nekaj noci prespal zunaj!!!!
Zjutraj nas je pricakal se en cudovit dan. Zbudit se v tako jutro ti tud da posebno energijo za cel dan, ki smo jo pozneje se kako potrebovali.
Po obilnem zajtrku, kjer smo dobil se frisni jogurt (pr nas bi temu rekl kislo mleko) – vsak je vzel vsaj dve porcije – smo se poslovili od druzine (doma je bla samo mama in 5 otrok, starih nekje od 15 let navzol, oce je bil verjetno nekje v mestu). Zelo podobno zivljenje – skoraj identicno je prikazano v filmu The cave of yellow dog, ki smo ga potem nasl v hostlu in navduseno podoziveli trenutke pri nomadih…
Sofer je spet nadaljeval tradicijo voznje po travnku poleg ceste in nas ene 2 uri matral do naslednjega cilja, kjer smo dobil konje. Jaz sn se v zacetku kar bal svojga, ker je bil videt bolj divji, sam potem sva se pa kar lepo ujela. Je bil edini, ki se je dal z lahkoto prepricat v galop. Un ki nam je dal konje nas je full dobr dolocu po karakterju, tak da smo se cist ujemal s konji. Un anglez, ki je bolj nesporten tip je dobu tud cist mirnga konja (po moje tik pred zadnjimi izdihljaji – ga niso niti strigl vec, ostali so imel vsi lepe fizurce), Hong, ki je bolj majhna in zilava, je dobila tud najmanjsega konja, ki je bil tud kar zivahen, Mary je dobila najbolj ubogljivga in pridnga (bil je tud zlo lep), Samuel je dobu enga, ki je skos prdu, Kristina je pa dobila enga, ki ni cist nec ubogal in je skos bolj po svoje hodu.

No moj je bil naboj divji, najtemnesi, najvecji in najlepsi. Sn kar mal dirkal z njim gor in dol, ker se mi ni dal skos spocas korakat. (Mary prav da je bil moj najbolj svojeglav) Moj se tud ni hotu druzit z ostalimi in skos je mogu bit odspred. Tak da so ostali tiste 4 ure jeze bolj debatiral, jaz sn bil pa bolj sam in predvsem na odprti poljani galopiral. Sicer imamo dans vsi boleco rit, sam kar se mene tice se je spacal. Najbolj zanimiva je Hong, ki je imela edina mongolsko sedlo, ki ni nec oblazinjeno in dans skos javka, za vsak korak ko ga mora narest.
Res ja pasal pridt nazaj v civilizacijo pod tus, dobila sva tud isto `posh` sobo nazaj, kjer imava za 16$ veliko udobno postlo, svoj tus in wc.

Dnas sva si namenila bolj na easy dan, zdejle tle tipkava, potem greva se mal po mestu, o katerem nekako nimam veli za napisat. Full mi je vsec osrednji trg z vladno palaco, ker je ogromen kip Genghis Khan-a in dveh konjenikov v ospredju. Drgac se pa se velik gradi. Spet sva prsla v eno mesto 5 let `prezgodaj` da bi bilo res lepo. Zdej namrec ni.
Hrana po restavracija je res poceni. Mislim, ni smesno poceni, ampak tako, da si lahko komot privoscis vse obroke v restavraciji (ne fast food). Pir je nekje od 1,5 – 2,5$ odvisno ce vzames domacga (ki sploh ni slab) al pa uvozenga. Vsekakor je v Rusiji vsaj pol cenejsi, sam tud ne zgleda da bi ga mongolci prav full popival, kot rusi.
Zvecer imava vlak za Peking, kamor naj bi prispela v nedeljo zjutraj. Uh… zdej sn se spomnu da moram pocekirat se za hostl v Pekingu. Se oglasim…