Grdi racek nato postane prelep labod…. uh. Ko sva prisla v Irkutsk je bil res popolnoma grdi racek. Pa se cist od blata. Potem sva skocila na bajkal in nazaj, torej mesto sva bolj uporabljala za logisticne potrebe.
Vmes se je vreme tudi v mestu izboljsalo tako da so se luze posusile, da ne izgleda vse kot sredi ciganskega naselja. Danes sva si vzela cas za pohajkovanje po mestu in pokazalo se je v vsej svoji lepoti. Saj res da se veliko stvari se gradi, asfaltirajo se ulice, polagajo se tlakovci na glavnem trgu in nekatere fasade so sredi dela. Ampak danes je se poseben dan tukaj. Je nedelja. Cas za praznicna oblacila, cas za pocasno in umirjeno pohajanje po mestu in za posedanje po parkih, kjer igra lahkotna glasba. Res se je bilo lepo sprehajat po mestu v takem dnevu. Nekateri seveda delajo, vse trgovine so odprte, trznica v srediscu je zivahna, a ne nervozna, kot cez teden. Le polno ljudi je. Pa vsi so praznicno obleceni.
Kar nekako pomirjen sem. Mesto naj bi bilo nekaksno sredice kulturnega dogajanja v sibiriji, kjer trda sovjetska roka ni utisala svobodne kulture. In midva sva ga skoraj zapustila pod skrajno negativnim vtisom. No to se je sedaj spremenilo. Sicer si nisva sla pogledat kaksne predstave, saj je ze dovolj da se sprehodis po ulici in se ustavis ob kaksnem ulicnem umetniku, ali samo mladih fantkih, ki se sele preizkusajo v nastopanju na ulici. Nekateri so res hecni. Harmonika, trije akordi in malo poplesavanja, pa letijo rublji v klobuk.

Zdej se mal posediva tle v hostlu, saj imava se dobri 2 urci do vlaka, si pogledava se en film na DVD-ju in gas dalje. Sele zdej sn pogruntal zakaj se mi tale hostl zdi nekako domac. Pri vhodnih vratih se lepo sezujes, tam je kup copat in potem se lepo v copatah sukas okol. Tak kot doma.