Mogoče še ena stvar o obisku v Airbusu, ki je bistveno bolj preprosto izvedljiv, kot se je meni zdelo prej. Na spretni strani http://www.taxiway.fr se preprosto logiraš in rezerviraš termin, nato se pa ob predvideni uri le prikažeš na dvorišču pred Airbusom, tam je pa vse lepo označeno.

Pa da nadaljujem s potepanjem po Toulousu… Po prihodu v hotel in po počitku je bilo treba v center mesta, ki sicer ni bil preveč oddaljen. Šli smo najprej pogledat znamenitosti, ki so bile na turističnem zemljevidu mesta in s tem da smo imel sončno in lepo vreme je bil sprehod kar prijeten. Čez čas nam je zmanjkal destinacij in smo se začeli sprašvat kam naprej smo imeli zelo različna mnennja zato se je naprej odcepila Angelca, Martn je šel seveda takoj za njo, Mirko in Tomaž sta tud nekaj cincala, pa sta jo kar hmal pobrala v smer prejšnjih dveh, mi trije s Samotom in Mauho smo pa šl najprej v bližnjo trgovino, saj smo bli že mal žejni in nato tam za vogal na en lep majhen trg z vodnjakom na sredini in ene tremi terasami gostilnic. Tam pri eni je bil še en mali bend, ki je igral tako prijetno muziko. Prav fajn se je bilo vsest na stopnice vodnjaka in malo opazovat okolico. Samo se je še zapletel v pogovor z dvema francozoma, ki sta sedela malo stran na stopnicah vodnjaka..
Čez čas smo se odpravili še v park čez reko, nato pa še malo ob reki, kjer se zadržujejo mladi in se tudi zapletli v pogovor z nekaterimi. Bilo je prav zabavno. Hmal zatem smo našli še eno gostilno na enem malem trgu pri reki, kjer so imeli happy hour od 19-21h, ura je bila pa malo čez 7 popoldne, ker je bil znak, da imamo pred seboj še pester večer. To se je tudi zgodilo in kar precej se je dogajalo, nebi pa vsega tle pisal saj se ne spomnem vseh detajlov.
Nasednje jutro smo se odpravili proti severu saj smo se zmenili, da naredimo majhen ovinek in gremo pogledat največji viadukt, ki so ga zgradili pred parimi leti. Najprej je bil en odsek avtoceste in kar naenkrat je začelo v zadnjem delu ful ropotat. Mirko ga je kar mirno tiščal po prehitevalnem pasu in neč ni kazal znakov vznemirjenosti, ker se spredaj niti ni tolk slišal kot zadaj. Mene je full skrbel in sn mu reku naj ustavi, da pogledamo kaj se je zgodilo. Na vso začudenje smo opazil da nam je zadnjo desno gumo praktično čist uničl, saj je bla odprta na treh mestih in to na boku gume. Se vidi na slikah. S hitro akcijo smo jo zamenjal in pičil dalje. Mislim da nismo rabil več kot 20 min.
Do mosta smo se peljal čez podeželje in tukaj smo imel lepo demonstracijo kakšne morajo biti podeželske ceste, da lahko zagotavljajo varno in tekočo vožnjo.
Viadukt Millau se je kar naenkrat prikazal iza ovinka in vsi smo takoj pozabil na trenutno debato, saj je most res impresiven. Men je blo še skoraj bolj zanimiv kot obisk Airbusa. Če bi se le še peljal čez, a ta želja mi ni bila izpolnjena. Smo pa pošparal 6,5€ mostnine…
Full uredu je urejena info točka, kjer prikazujejo kako so izgradili most in to je bilo res impresivno, saj so uporabili nekatere inovativne prijeme pri gradbeništvu.
Peljal smo se še mal odspod in potem je padla odločitev, da gremo v mesto Millau še na kosilo, saj se je brez veze še enkrat ustavljat malo kasneje. Mestece se je izkazalo kot zelo prijetno in v centru so imel glih ene igre, kjer so se star in mladi igral v raznih zanimivih igrah kot so 4 v vrsto, namizni fuzbal itd… Problem je bil najti gostilno, videli smo par odprtih vendar je očitno francozom čist vseen za 7 lačnih ljudi in tud, če je blo še kakih 20 min. do treh ko zaprejo kuhinjo nas niso hotel več postrešt. No potem smo le našl eno bolj na easy, je bla pa vsaj hrana dobra in cena dokaj  sprejemljiva. Po kosilu smo pičil dalje in tukaj je na moje veliko razočaranje Mirko slepo sledil Garminu, ki nas je peljal kar precej okoli in ne čez most. Bom šel pa drugič tja in se peljal sam čez.
Pot nas je vodila proti Cannesu, kjer smo se ustavili le za kratek čas za en sprehod po mestu in za hitro večerjo v Libanonski restavraciji. Za jest full dober kebab al kar je že kdo jedu…
Zanimiv je blo opazovat vso bogatijo in bili smo kot cigani ki se sprehodijo po Grosupljem, kjer se vsi najprej primejo za žep. Res so bili vsi ljudje zrihtani, da je bilo po svoje kar lepo pogledat, saj niso bili v oblekah itd, ampak sam tak na easy uštimani. Mi pa pač turisti v šlapah, majcah in trenerkah.
Treba je blo še v sosednjo Nico, kjer smo imel hostl, ki je bil sicer čist ok, sam sanitarije so ble tolk majhne da je bla kar jeba počakat. Sicer pa čist blizu želežniške postaje, tako kot v Toulousu.
Nico smo si pogledal naslednji dan, zvečer smo šli sam Mirko Tomaž in jaz na pivo, ki se je sicer mal zavlekl tja do 4ih zjutraj in vse skozi smo bili v prekršku, saj menda ni dovoljeno piti alkohola zunaj v javnosti po deseti uri zvečer. No mi smo ga…