Ne znese mi pisat ko je na razpolago internet zatu bom raj izkoristu prilko v kombiju, da si mal zapišem.
Končal sem s prihodom v Toulouse, kjer nas je pričakal dež, ki sicer ni zelo motil. Hostl smo našli brez problema, malo večji problem je bil parking saj smo bili skoraj v centru. Sreča, da je šel Samo mal peš okol in za vogalom našel en praz prostor, ker je edn glih šel ven. Tačas sva z Mirkotom, ki je šel z menoj krožila v bližnji okolici in povsod so bili znaki za parking, sam našla ga pa nisva. Sva pa vidla par placov, kjer ga je folk žuriral kar zunaj in meni je to vlivalo upanje na pestro dogajanje. Plan je itak dve noči spat tak da se je fajn, da imaš že takoj dober občutek.
Po namestitvi v hotelu sem si takoj odpr en pirček sem bil cel dan priden šofer. Večer je bil poln dobre energije in smo se precej razgovoril. Imamo dve sobe in v vsaki sta dve zakonski pojstli, tak da sva skupaj midva s Samotom v eni pojstli, Lukančič in Mirko v drugi Mauh je jemu pa svojo v sobi skupaj z Martnom in Angelco. Večino smo itak visel v naši sobi…
No, prvo noč nismo imel želje še lutat po mestu saj smo bili kar zmatrani v hostl smo namreč pršl šele okol pol enajste. Šli smo na sprehod po naši ulici do prvega kebaba, potem pa nazaj in še na pivo pred hotelom. Naslednje jutro smo imel plan iti Airbus in noben ni hotel reskirati, da bi zabluzil predolgo in bil zjutraj čist uničen.

Vstali smo ob osmih, oz. štart je bil ob osmih izpred hotela imeli smo pa okol 10 km do tovarne. Na srečo ni bilo hudga prometa in smo v bistvu pršli tja čist prezgodaj, potem so pa za pol ure še prestavili začetek ogleda. Zgleda pa to tako, da se obiskovalci zberejo na posebnem mestu zunaj ograjenega prostora tovarne, kjer imajo postavljene ene take kontejnerje, da je noter recepcija za sprejem, suvernir shop, en prostor za prikaz nekeg filma o Airbusu potem je bil pa še demo room, kjer so prikazali simulacijo in posnetke prvega testnega leta A380. V skupini nas je blo 49 iz celga sveta in po moje vsaj pol ljudi ni razumel vodičke, ki je imela res ogromn za povedat ampak na žalost sam v francoščini, kar je res škoda. Sicer smo dobili na recepcij tud prevod v angleščino, sam ne tolk, kot je imela za povedat ona.

Po nogledu prvega dela na travniku pred tovarno so nas naložil v avtobus in odpeljal za ograjo v prostore tovarne, vmes smo imeli pregled s strani varnostnika, ki je z izkušenim očesom premeril vse potnike avtobusa in ga potem zadovoljen zapustil.
V tovarni smo najprej gledali slike logističnega dela airbusa in vodička je ene 15 minut žlobudrala in razlagala stvari, ki jih normalno inteligenten človek razbere v parih minutah. Na enem velikem plakatu je bil recimo narisan cel avion A380 in potem so bili različni deli obarvani z različnimi barvami ob robu je bil pa tekst v teh različnih barvah in vsaka barva pomeni eno državo. Francija, Španija, Nemčija in UK, kjer se posamezni deli proizvajajo. Fajn vedet, sam ne rabiš več kot 2 minute za absorbcijo teh podatkov. Potem smo se dvignl v prvi štuk, kjer smo bili praktično na balkonu direktno nad proizvodnjo, tak da smo lahko skozi šipo gledali kako sestavljajo avione. V hali so bli trije in so bili že sestavljeni tako da so delali bolj zaključna dela. Potem smo na velikih monitorjih pogledali še dva kratka filma o tem kako jih sestavljajo skupaj… spet kar zanimiv.
Predno smo šli tja je prevladovalo mnenje, da tam ne pustijo neč slikat in da če koga dobijo da fotka bojo vse vn vrgl. Sam zdej v teh časih ko že z mobitelom lahk slikaš to za nas ni bil noben problem, saj smo pofotkal vse kar se je dal. Mene je na koncu celo vidla in mi kao full zatežila sam se nisem preveč oziral na to, kakšnih drastičnih ukrepov pa ni bilo. Le tista slika ni  ratala, ker sem jo zamaknil, ko je skočila do mene.  Za tem smo šli pogledat še maketo aviona, kjer prikazuje kakšen je razpored noter in kako se razlikujejo po razredih. Vmes je zgleda rekla tud da se ne sme sedet po sedežih, sam je to povedala v francoščin tako da za nas to ni veljalo. So pa bili eni upokojenci med obiskovalci, ki so nas full grd gledal in opozarjal v neki polomljeni angleščini. Prav tečne so ble ene babe stare.
Po ogledu te makete je bil na vrstgi še Concorde. Peljali so nas do enega, ki je bil že precej star, menda eden prvih poskusnih. Na istem mestu je postavljen že od sred osemdesetih. Tud če je bil po svoje malo zanemarjen je vseen zgledal fantastično in impresivno. Po svoje še bolj impresivno kot A380, saj je bil narjen že leta ’68 in taki presežki okoli njega. Seveda se ni smel slikat, ampak mi imamo slik, da  bi ti v času navadnih filmov sigurn že zmanjkal filma. Peljal so nas tud notr v avion,  da smo vsaj vidl kolk se vidi ven skos tiste male okenčke.
Obisk ni bil vrhunski, je bil pa zadovoljiv in niti malo mi ni žal, da sem šel, lahko bi blo pa še precej boljše, si predstavljam.
Popoldne po zaključku ogleda je bil najprej na vrsti kratek počitek v hotelu, da se malo strnejo vtisi o tem kako je kdo vidu in kaj bomo počeli naprej. Seveda je bil obisk lokalnega kebaba moja prva stvar, potem pa sprehod po mestu. Tukaj se pa začne že druga zgodba.