Letošnja borderska sezona se je začela bolj pozno, pa ni zato nič slabše. Prejšnji vikend sva si izborila sobo v Hotelu Vitranc v Podkorenu, kjer sta nama prijazna lastnika odstopila prosto sobo. Vsaj enkrat na leto je prav lepo tam prespat. Kranjskogorsko smučišče mi sicer ni preveč všeč,  a je Podkoren zato odlično izhodišče za bližnja avstrijska in intaljanska smučišča.
Izbira Višarij v nedeljo sicer ni bila ravno optimalna, saj so zaradi novozapadlega snega bile proge precej skuclane in neurejene že zgodaj zjutraj. Bil je pa res lep sončen dan in že samo to odtehta veliko, čeprav nisva izkoristila niti 4-urne karte in sva jo popihala nazaj v hotel. Najprej kosilo, mal počitka v sobi, potem sva jo mahnila na sprehod do Kranske gore, ki ob hitri hoji ni več kot 20 min stran, za zaključek sva šla pa še v savno, tak mal za boljše počutje.
Naslednji dan na kulturni prazni sva se odpeljala do Zoncolana, ker Italjani načeloma nimajo fraj sva si mislila, da bo smučišče bolj kot ne prazno. No bolj se nebi mogla zmotiti, saj je bilo tam polno slovencev-primorcev in se naj je kar mal lotil obup. Toliko vožnje potem pa tak drenj. No hmal se je izkazal, da je smučišče full uredu in da se tist drenj kar porazgubi in tudi proge so tolk široke da lahko počneš kar te je volja. Če prejšnji dan nisem izkoristil 4 urne karte sam jo tukaj do maximuma in še par minut čez. Mislim da mi noben ni preveč zameru, da sem preskočil zadnjo kontrolo za sedežnico. Dan je bil prečudovit in tudi zaradi idealne snežne podlage sem se res navozil kot je treba.

Ta vikend je bil na vrsti spet moj najbolj priljubljen Katchberg. Skipass travel je imel akcijo za 20€, napoved vremena je bila uredu, tako da sva se odločila da tega ne smeva zamudit. Mal naj je skrbel da bo velik folka na tak lep dan, a je bila skrb čist oveč, saj ni blo nobene pretirane gužve. Vreme je bilo prekrasno, sam spet je bla težava v tem, da je bilo preveč snega, ki so ga sicer lepo zravnal, sam je bil premehak za kakšno bolj resno polaganje ovinkov. [jwplayer mediaid=”1985″]

Mal več slabe volje mi je povzročila lastna neumnost, ko sem že na prvi vožnji zgubu karto, potem sem bil mal zgubljen, ker se mi res ni dalo še enkrat plačevat. No ko sem se mal umiril sem ugotovil, da se z eno karto dva enostavn vozta, saj se čist kamot spravta hkrat preko kontrole. Niti se nisem počutu kot da jih goljufam, saj sem karto plačal kot vsi drugi.