Dans je en tak cudn dan. Najprej sva se (sicer ze od vceraj popoldne) cjazila v sleeping busu in ceprav je bila to dobra varjanta teh busov, sem imel jaz na zalost najslabse lezisce – zadaj spodaj v sredini. Bil je kar recejsen matr da sem prezivel, ampak tukaj sem.. Zacelo se je torej precej slabo, sploh se ker nas je sofer pustil nekje na robu mesta, tam ob avtobusu pa cela gomila taksistov, kot mrhovinarji cakajo na svoj plen. Menda so to nekej lokalne mafije, ki so take za scenarije ze vnaprej dogovorjeni. Taksi iz roba mesta v stari del je kostal tolik kot ena karta za spalni avtobus iz 750km oddaljenega Hoi An-a. Edino sreca da sva vzela v taksi se en Nizozemski par, da smo si strosek razdelil na pol.

Po zacetnem, se malo zaspanem otipavanju mesta nekje ob 6ih zjutraj sva prisla do ene recepcije hotel, ki sva si ga izbrala in zacela sestevat dneve in zelje kaj nama se ostane in po nekaj casa (potreben cas da zacnejo mozgani delovat s polno paro) sva stuhtala, da je najboljs da kar vzameva nocni vlak do severa (mesto Lao Coi), od kjer se bova podala na treking med rizeva polja. Torej sva se le nekako znebila tavelkih ruzakov, saj sva jih kar pustila v agenciji, kjer sva vzela karti za vlak. Potem sva rahlo razbremenjena zacela raziskovat mesto, ki je bilo v casu prebujanja se zelo neprijazno. Pa se bolj oblacno je bilo. Korak za korakom so se stvari ogrevale in tudi midva sva postajala bolj domaca, tako da sve se celo podala na kosilo v eno obcestno restavracijo, no ne vem ce bi se temu lahko tako reklo, pa v eni luknji kuhajo in potem nekak na nekih minijaturnih stolckih sedis zunaj na plocniku. Prakticno ves predel kjer so trznice so tud stisnjene te obcestne kuhinjice. Nekateri si tam vzamejo kot take-away in jejo v svojem butiku.

Ko sva tavala po teh ulicah sva opazila en masazni salon in sva si rekla da bi si lahko se to privoscila. Vzela sva relaxing body masazo in men je bilo res super. Res me je fajn prematrala, zacela je tako da je hodila po meni, potem pa celo telo res orng premasirala. Ce bova imela cas se bova se enkrat oglasila tam.

Zdaj sva se se malo sprehodila po ulicah, spila bova se eno pivo, se usedla na vecerjo in odsla na vlak, Hanoi se nama pa sedaj zdi bolj fajn. Do naslednjic