To je mesto, ki bi ga lahko oznacil kot enmo najbolj zanimivih destinacij za oddih. Mogoce tudi vec kot samo za oddih, saj je v okolici se nekaj zanimivosti in v mestu lahko naredis resen shoping, kar pomeni, da so stvari, ki jih kupis narejene po meri. Pa zarad tega nec kej prevec drage. Midva sva bolj instiktivna in, ko dobiva enkrat zaupanje, potem se naj skor ne da ustavit.
No pa da zacnem od zacetka, zjutraj sva prvic na tem dopustu polezavala in se iz trdnega spanca zbudila ob 10ih, ko je bilo ze vse okoli na maximum zivo. Hitro sva si zracunala kolk planov mava in klk cajta in ugotovila da se morva kar usuknt, ce hoceva vse postorit. Najprej seveda zajtrk, potem se zment za motorcek Honda, spakirat ruzak in na pot do tistih rusevin, ki jih vceraj nisva dosegla. No dans sva jih, pa nama je blo dokaj vseen tud ce jih nebi, ampak selo potem ko sva vidla, kaj bi zamudila. V bistvu nec. My Son naj bi bil nekje v zgodovini en hud kraj kjer je bilo versko, izobrazevalno in upravno sredisce, pa mogoc se kaj. Problem je le v tem, da je zelo slabo ohranjeno. In to res zelo slabo. Vhod in muzej na zacetku, ter pot do tja ti se dajejo nekaksno upanje, no saj res, zanimivo je to, da te od vhoda do zacetka pes poti peljejo s starim ameriskim vojaskim dzipom, to je bilo res zanimivih 2km voznje. Ko pa enkra gres na pes pot v strasni vrocini in po slabe pol ure hoje prides do skorajda nerazpoznavnih rusevin, potem ves da je bila pot sam zaradi tega brez veze.

Pot sama je bila pa druga stvar.  Hondica, ta res super motorcek je za soferja se samam po seb dobra zabava, ob poti pa sva naletela na polno lepih podrobnosti. Vmes sva opazovala rizeva polja, cela jezera pokrita z lokvanji, ena vas ob poti se je ukvarjala z izdelavo sirkovih metel, potem so bili razni domacini, ki so naj s prijaznimi pogledi spremljali ob poti, ki je bila v eno smer priblizno 55 km. Vmas sva se za okrepcilo ustavila verjetno v edini gostilni, kjer niso imeli niti hladilnika. Imeli so pa stekleno disko kroglo zunaj na terasi. Bila sva pa cista atrakcija in spet je bil edn tistih trenutkov, ko se midva smejiva njim, oni pa nama v bistvu se pa nic ne razumemo in vsak ima svoje razloge. Lustno…

Popoldne, ko sva prispela domov, sva sla najprej v mesto na pomerjanje narocenih oblek, Mary oblekco jaz srajco, ker sva mogla mal pocakat sva se odpravila se na kosilo in za to izbrala kraj, ki bi mu lahko rekel restavracijska trznica. Slo je za to da je vsako klop stregla druga kelnarca in kuhala druga kuhrca, torej si lahko na enem mestu izbral cist drugacno kuhinjo. Midva sva sicer nakljucno, po najinem mnenju izbrala najboljso mozno varjanto. Kot prvo sta bili najbolj lustni, hrana,ki sva jo dobila na mizo je bila pa naravnost fantasticna. Opis bi zahteval prevec casa… sva se pa vrnila za isto mizo se na vecerjo, na rakce pecene v nekaksni omaki zaviti v bananin list.. njami.

Se zadnje dejanje, ki sva ga hotela stisnit v najin urnik je bil obisk plaze. Tja sva prispela tik ob soncnem zahodu, nasla lep koticek narocila mrzlo pivo in se zagnala v skoraj ze pregreto morje. Potem sva imela cas spremljat kako se spreminjajo barve ob zahodu in uzivala v prijetni glazbi iz lokala. Ze v trdi temi sva sam zaradi dobrega pocutja narocila se eno rundo. Lahk bi jih tud se deset.

No zdej sva sla na ponoven obhod, pobrala vse po meri narejene cunje in cevlje, z vsem vec kot zadovoljna in vse kar sva dozivela v tem precudovitem mestu, si definitivno zeliva ponovit. Nasladnjic bova planirala malo vec casa za ta najin favourit!