Najprej se mi je zdela odločitev, da se letos podava na malo daljšo avanturo precej utopična. Predvsem zaradi financ, ki jih nimava na pretek.
Potem sva pa počasi začela iskat informacije o možni poti in o stroških, ter ugotovila, da si pot do Kitajske in nazaj lahko privoščiva brez prehudih odrekanj.

Prva stvar, ki sva si jo kupila je bila knjiga Lonely Planet Gide:Trans-Siberian Railway, ki sicer precej samuje na polici v dnevni sobi (potovalnih knjig pred odhodom nikakor ne morem vzet v roke, potem postane pa nepogrešljiva…).
Potem se je začel lov za letalsko karto do Moskve, katero sem dobil pri Siberian Airlines za dobrih 160€ po osebi, le še do Münchna je treba priti. Sicer se je pa zdela izbira vlaka do Münchna samoumevna za prolog (68€ povratna karta + 13€ za spalnik na osebo).
Na vrsti je bilo spanje v Moskvi. Izbral sem Sweet Hostel predvsem zaradi odličnih komentarjev, ter tudi zaradi ugodne cene 25$/noč/osebo. O dejanskem stanju bom poročal kasneje.
Sedaj je bila na vrsti Ruska viza. Na vso srečo je bratec Samo pred leti spoznal nekega tipa, ki sedaj živi v Moskvi in ta je bil pripravljen posredovati koristne informacije po MSN-ju, tako da mi je povedal kje dobiti invitation letter iz spleta za male pare: 30$ po osebi 🙁 in potem po dveh urah čakanja pred Rusko ambasado v Ljubljani doplačal še 35€ na osebo, tako da v ponedeljek 2.7. pričakujem vizo. Še prej pa je bilo potrebno izpolniti en formular ki se ga dobi tukaj tako, da ni bilo potrebno obema osebno do ambasade, ampak sem vse uredil sam.
Sedaj rabim še karto za vlak od Moskve do Pekinga, da bom lahko prišel do Kitajske vize. Največji hec je ta da je karta Moskva – Peking skoraj pol cenejša kot Moskva – Irkutsk, kjer se nameravava ustaviti.