Hostel imava lociran na najboljsi ulici v Moskvi. Old Arbat street, kjer se zbirajo vsi ulicni umetniki in seveda turisti, ki jih hodijo gledat/poslusat. Torej se tukaj zadrzuje veliko ljudi, ki se mora nekako odzejat.

Glede na to, da je kar tezko najti bar s primernimi cenami (pivo je takoj po 5eur) se vecina mladih (tudi domacinov – ali predvsem) napaja iz ulicnih kioskov, ki so v bistvu prodajalne pijace in tobaka in nimajo nec zveze s kioskom, kot si ga predstavljam doma, ceprav zgleda enako. V teh kioskih se dobi pivo po zelo zmerni ceni – tam od 1-2 eur odvisno kaj si izberes. Men zelo dragi carlsberg stane drobiz vec kot evro. Guiness je skor 2 evra. In to pol litra v steklenici in primerno ohlajen. Tako da se drugi vecer potepanja po mestu ne cudim vec, da vsi hodijo po mestu s flaso piva v roki. In jaz sem jih zacel hitro posnemat. No pa ne samo zvecer, ampak cez cel dan. Pivo menda tukaj sploh ni tretirano kot alkohol. Niso se slisal za Kebra. Blagor njim.
No… v tem trenutku sem v vlogi receptorja v hostlu. Je una afna sla po nakupih. Nek wc papir in se drobnarije. Me prav zanima. Zgledal ze ni tako.
Je pa fajn ker imava cist bliz od hostla veliko trgovino, ki je odprata noc in dan. Upam da je sla tja, ker je res 2 min stran….
Zdaj lahk grem spat. Je prsla nazaj.