Tud če sem si še par dni nazaj rekel, da bo tokrat durgače….. ….pa NI. Vedno se dan pred odhodom (ali pa še isti dan) začne nekaj dogajati po telesu. Sem kaj pozabil. Imam rezervirano…? Kaj če me okradejo…. uh a bo vreme zdržalo, da ne bom tam nekje po dežju in čist moker.
Ne morem si pomagat. Za nameček sem si pa tokrat pripravil še eno veliko neumnost. Sicer ne zanalašč, ampak to ne šteje. Manj kot teden dni pred odhodom sem izgubil denarnico in s tem vse dokumente. Razen pasoša. GROOOOZA!

Zdaj ko je še dan do odhoda sem mogoče že zaradi tega, ker sem večino pomembnejših stvari (bančne kartice) že dobil nove mogoče malo bolj miren. Vsaj vsega keša mi ne bo treba nositi za pasom nekje zabasanega.
Zdej me v glavnem mori DA NE BOM ČESA POZABIL!!
Sice me pa tudi moja draga prekaša v mrzličanju. To mo v bistvu pomaga. Ker njo ohrabrujem in ne pustim pesimističnega razmišljanja, tudi sam avtomatsko zapadem v tako počutje. Najbolj paše pa pogovor s kom, ki je tam že bil ali si pa želi in je ves nevoščljiv, ker bi rad šel. To pomaga.
No saj bo vse uredu…..