Vcerajsnji dan je bil en lepsih na tem potovanju. Ma kaj, bil je najlepsi.
Zacel se je zjutraj, ko sva mogla sicer vstati ze kar zgodaj, saj se je obisk tovarne kave zacel ob 8:30. Tam smo bli stirje, midva in se unadva americana s katerima smo ze prejsnji dan bili skupaj na trekingu. Najprej smo sli gledat kako kavo sortirajo in obdelajo ko pride od “kmetov” in kaj je pri kolumbijski kavi tako drugace kot pri drugih velikih proizvajalcih.
Lestvica naj bi bila taka:
1. Brazilija
2. Vietnam
3. Kolumbija
itd.

Ceprav se je vse skupaj odvijalo v spanscini sem vseeno razumel kakih 30%, malo vec je znala una americanka, ki je se prevedla par detajlov. Dejstvo je da kolumbijci sortirajo kavo po velikosti in kakovosti zrn rocno in to jih dela posebne med ostalimi zato pravijo, da je njihova kava najboljsa na svetu. Po ogledu te proizvodnje smo sli v njihov bar (Jesus Martinez Coffe) in tam nam je naredil pravo solanje iz okusov in zaznavanja. Najprej smo posikusili zbudit vse okuse s poiskusanjem vode 4-ih razlicnih okusov: grenko, sladko, kislo in slano. Potem smo probali par vonjav, clovek naj bi zaznaval 10 tisoc razlicnih vonjav, tako da smo bili tukaj bolj omejeni s pravo diseco kavo in najboljsih zrn in tisto iz zrn, ki jih izlocijo iz premium selekcije in se naceloma prodaja doma v Kolumbiji. Vso taboljso namrec izvozijo v Evropo, Japosko, Ameriko..
Po tem uvodu nam je naredil najboljsi mozen expresso, potem pa se en lepo dizajniran kapucino. Oboje je pustilo zelo bogat okus v ustih, ki mi je ostal tam do popoldneva. Za ljubitelja kave pravi balzam in najlepsi mozen zacetek dneva. Dopoldne sva izkoristila za obisk trgovinic po mestu in nakup nekaterih spominkov. So imel cudovito izbiro. Naslednje dobra stvar je bila kosilo, kjer sva naletela na dobro restavracijo v vasi, ki jo vodi en francoski par in tam so lahko preproste jedi izjemne, verjetno zaradi dobrih sestavin in malo obcutka kako jih spraviti skupaj.
Popoldne sva sla na ogled ene farme kave in se koncno se poducila kako kavo pridelujejo in kaksne so tezave ali izzivi s katerimi se srecujejo. Delo ni enostavno in na tem nivoju pridelave kave ne toliko dobickonosno, je pa dokaj stabilno in zanesljivo. Postopek je dokaj zapleten in je potrebno kar nekaj znanja, da prides do koncnega pridelka. Sploh tukaj v Kolumbiji, ker delajo veliko rocno in z vecanjem nasada ne povecas dobicka, saj za to delo potrebujes tudi vec ljudi in s tem vec stroskov. Na kocu smo na farmi spet dobili skodelico izjemne kave.
Ob 6ih popoldne sva se spravila na avtobus proti Medellin-u in prvic videla kaj je to resnicno udoben avtobus. Ponavadi je na velikem avtobusu prostora nekje za 55 ljudi, tukaj je bilo 39 udobnih sedezev z veliko prostora za noge. Pot sicer ni bila kratka v Medellin sva prispela nekje ob 1h in s polomljneno spanscino nekako uspela razlozit taksistu kje je najin hostl. Vcas me res frustrira moje neznanje ampak pocas se bom ze naucil tega jezika. Do naslednjega potovanja med latinote. Hostl je v najbolj zurarskem podrocju in najina soba direkt na enim diskotom, tak da sva sklenila da greva raj mal vn, kot da poslusava muziko skos steno. Mesto je blo res zivahno in sva se prav zabavala z opazovanjem okolice pozno v noc.
Dan je bil vceraj res posejan s samimi lepimi in dobrimi stvarmi, danes pa tu ne dokaj drugace. Mesto je super, vreme idealno (25C) ceprav je bila napoved katastrofalna in sva v bistvu mislila takoj pobegnit naprej sva raje podaljsala se za en dan. Tukaj je zaenkrat res lepo.