Za seboj imam zanimivo petkovo izkušnjo z davčno in carinsko upravo v Sloveniji. V zagovor jim je petkov termin, pa še 13tega smo tak da je mogoče kaj na tem.

Imam situacijo da bi rad uvozil nekaj iz Nemčije, ker mi nudijo precej bolj ugodne cene kot slovenski dobavitelji, a na žalost nisem davčni zavezanec in se nekaj zapleta. Nemci so rekli da rabim TIN (tax identification number) za poenostavitev postopkov. Ker se prvič srečujem s tem sem začel mojo telefonsko odisejado.

Začel sem pri pomoči na portalu eVem, tam so me na hitrco usmerili na davčno. Davčna ob petkih dela samo do 13h, torej sem na hitro izvisel, ker je bila ura že malo čez 14 to. Potem sem poizkusil na carinski upravi Ljubljana, ker se pač gre za uvoz in un nemec je nekaj razlagal o ‘custom’ številki. Torej če se gre o carini bodo že vedeli. Pokličem in dobim enga veseljaka, ki je že na pol poti do piknika a mi vsaj da navidezno pameten nasvet naj pokličem v Brežice, ker tam pač delajo non-stop in mi bo mogoče kdo kaj pomagal.
Prvi ki ga dobim v Brežicah ni imel velik pojma o čem mu razlagam in me preusmeri na šefa, ki pa vse to ve. Kličem njega, ki se dnevno ukvarja s carinskimi posli in mi začne razlagat kako ima on samo intranet in tam so ti obrazci, ki jih moram izponit, ampak da pa je prepričan, da so ti obrazci tudi na internetu. Da bom pa nekej sigurno moral plačat tud carini pri tem uvozu. OK si rečem ob vseh teh famah okol skupnega evropskega trga, naši še zmerom nekaj hočejo. Potem se me je počasi znebil s tem da je postajal zmerom bolj ‘butast’. Pa ne vem točno kako to, into, pa to obvladajo v Ljubljani itd. Torej revež, ki mora sicer delat v petek popoldne, v mislih je pa na istem pikniku kot oni v Ljubljani s katerim sem govoril 5 minut prej.
Kličem na poštno carino, tam imajo v petkih delavnik do 15:30, torej še več kot eno uro preden bo konec mučnega tedna. Najprej se oglasi vratar, ki me suvereno preveže eni gospe, ki seveda spet ne ve točno, kaj ji razlagam in me preveže neki drugi gospe. Tej se vsaj da poslušat in poskušat razumet, kaj za hudiča hoče nekdo na drugi strani v petek ob dveh popoldne. Kmalu spozna da me bo treba prevezat do čisto glavnega, a tega danes ni v službi, torej dobim namestnika direktorja. Tukaj se vidi hierarhija tudi v znanju.
Ta gospod (ga ne bom imenoval po imenu, čeprav je odigral pozitivno vlogo) se mi je seveda posvetil za minutko, al dve in na hitro razumel kaj hočem doseči in tudi vedel kako se temu streže. Njegov odgovor je bil, da je carini popolnoma vseeno al grem kupovat v sosednji Mercator al pa v Nemčijo nekam po internetu in da naj neham sprašvat carino, pač pa le davčno upravo.
Konec koncev se je izkazalo da tudi davčne ne rabim, ker bom davek plačal itak pr nemcih, ker pač nisem zavezanec za DDV in ne morem kupovat Tax-free.
Če bi imel sam malo več znanja ali izkušenj se mi verjetno kaj takega nebi zgodilo, ampak od ljudi, ki se dnevno ukvarjajo s to tematiko in več ali manj vsi s katerimi sem imel opravka ta posel delajo že leta in leta bi pa pričakoval, da to stresejo iz rokava.