{"id":694,"date":"2009-07-19T18:10:23","date_gmt":"2009-07-19T16:10:23","guid":{"rendered":"http:\/\/blog.trcek.net\/?p=694"},"modified":"2016-04-26T13:24:49","modified_gmt":"2016-04-26T11:24:49","slug":"hoi-an-my-son","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.trcek.net\/?p=694","title":{"rendered":"Hoi An, My Son"},"content":{"rendered":"

To je mesto, ki bi ga lahko oznacil kot enmo najbolj zanimivih destinacij za oddih. Mogoce tudi vec kot samo za oddih, saj je v okolici se nekaj zanimivosti in v mestu lahko naredis resen shoping, kar pomeni, da so stvari, ki jih kupis narejene po meri. Pa zarad tega nec kej prevec drage. Midva sva bolj instiktivna in, ko dobiva enkrat zaupanje, potem se naj skor ne da ustavit.
\nNo pa da zacnem od zacetka, zjutraj sva prvic na tem dopustu polezavala in se iz trdnega spanca zbudila ob 10ih, ko je bilo ze vse okoli na maximum zivo. Hitro sva si zracunala kolk planov mava in klk cajta in ugotovila da se morva kar usuknt, ce hoceva vse postorit. Najprej seveda zajtrk, potem se zment za motorcek Honda, spakirat ruzak in na pot do tistih rusevin, ki jih vceraj nisva dosegla. No dans sva jih, pa nama je blo dokaj vseen tud ce jih nebi, ampak selo potem ko sva vidla, kaj bi zamudila. V bistvu nec. My Son naj bi bil nekje v zgodovini en hud kraj kjer je bilo versko, izobrazevalno in upravno sredisce, pa mogoc se kaj. Problem je le v tem, da je zelo slabo ohranjeno. In to res zelo slabo. Vhod in muzej na zacetku, ter pot do tja ti se dajejo nekaksno upanje, no saj res, zanimivo je to, da te od vhoda do zacetka pes poti peljejo s starim ameriskim vojaskim dzipom, to je bilo res zanimivih 2km voznje. Ko pa enkra gres na pes pot v strasni vrocini in po slabe pol ure hoje prides do skorajda nerazpoznavnih rusevin, potem ves da je bila pot sam zaradi tega brez veze.
\n\n\n\n \t\t\n\t\t\t\t