{"id":1106,"date":"2010-08-31T16:36:51","date_gmt":"2010-08-31T14:36:51","guid":{"rendered":"http:\/\/www.trcek.net\/?p=1106"},"modified":"2017-04-27T21:42:35","modified_gmt":"2017-04-27T19:42:35","slug":"polezavanje-na-plazi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.trcek.net\/?p=1106","title":{"rendered":"Polezavanje na plazi"},"content":{"rendered":"

Od takrat ko sem se nazadnje oglasil sva zasla v podrocje, kjer je bil problem se z elektriko kaj sele z internetom. Sicer nama ni bilo nec hudga, sam zvecer sva imela vec casa za brat knjige, pobijat komarje in se kaj….
\nZadnje par dni sva sla v pocitnisko vas Chaung Tha Beach na indijskem oceanu, se bolj natancno v Bengalskem zalivu. To je naceloma pocitniski kraj za srednji sloj Myanmarcev in vecina jih prihaja iz Yangona, zato imajo vzpostavljeno dobro avtobusno povezavo, ki je v suhi sezoni menda se boljsa. Sicer ne vem kaj jim to pomaga, ker je voznja do tja res pravo mucenje. Najprej moras s taksijem eno uro ven iz centra na avtobusno, potem je 4 ure voznje po se kar zmerno dobri cesti ampak samo za tukajsnje razmere ne za take kot jih poznamo doma, problem je pa se v njihovem nacinu voznje ali bolje receno v dogajanju na cesti sploh. Ta glavna prometnica proti zahodu drzave je polna vseh mogocih bitij od najvecjih tovornjakov, avtobusov, kombijev, traktorckov, motorckov, riks, kolesarjev, pescev, krav, koz, bivolov, rac, psov itd. da ne nastevam v nedeogled. Aja pozabil sem se prasice.
\nDruga stvar je kako se ti obnasajo na cesti, najbolj grozni so pa seveda avtobusarji, ki se jim blazno mudi in full tekmujejo med seboj in se prehitevajo. Pa prehitevanje je res bolj kot ne brez smisla, saj se vmes vsi ustavljajo in pobirajo ljudi, ki mahajo, ali nalozijo samo kaksen tovor za prevo in potem se zgodi da en avtobusar prehiteva drugega z vso ihto in hitrostjo, ki se zdalec ni primerna za te zdelane veterane in potem se mora ustavt, ker mu nekdo pomaha ali bi pa nekdo rad izstopil. Vsaj dolgcas mi pa ni bilo pri vsem tem opazovanju dogajanja, ceprav me je ze posteno bolela rit.
\nDrugi del poti je pa se dosti bolj mucen od prvega traja pa se nadaljne 3 ure, saj se cesta poslabsa do skorajsnje neprevoznosti, povprecna hitrost pa pade pod 5km\/h. Cesta je tako nemogoca in luknjasta, da ne pozabim, tukaj postane makadamska in luknej je tolk in so tolk globoke, da se avtobus prakticno cinca in ziblje preko pokrajine, ki je na sreco dovolj drugacna in zanimiva, da glih ne popizdis. Cez cas se te luknje nehajo, in postane cesta asfaltna, pa tudi to je zelo zavajajoce, saj je se vedno zelooo grozna.
\nNagrada, ki jo dobis za prestalo mucenje je pa vredna vsake bolece misice v riti. Vasica je vecidel pozidana s hoteli in bungalovcki, ki se raztezajo na eni strani priobalne ceste, na drugi so pa vecino gostilnice, avtobsna postaja in na koncu je vasica, kjer zivijo domacini. Ta je v primerjavi s hoteli v drugem svetu (nekje eno stoletje nazaj).
\nPo navodilu v vodicu sva se midva odpravila raziskovat plaze severno od vasi in kmalu naletela na precudovite pescene plaze s palmami v ozdju in nikjer nikogar, razen vsake toliko je kaksna hiska domacina skrita v notranjosti, ki pa jo ponavadi sploh ne opazis. Menda je teh plaz se celo vrsto in nekatere so se bolj zapuscene ampak nama je blo ze na drugi, tretji tako lepo da nisva sla naprej.
\nPrvi dan ko sva prispela je bil ze vecer in sva se samo malo sprehodila po plazi do centra vasi, kjer sva si privoscila vecerjo in sla spat, drugi dan sva lezala zjutraj v postelji in poslusala dezne kaplje in ko so se mal umirile sva sla na zajtrk. Stanovala sva pa pri najbolj prijaznih ljudeh, ki sva jih srecala do zdaj, pa so bli tud ostali vsi uredu uredu, le je bila ta gostiteljica se ves cas nasmejana in nobena stvar ji ni bila problem narest. Pa tud sama od sebe je poskrbela za najine stvari, ce naj recimo ni bilo doma in sva susila cunje, je ob prvih kapljah to ona lepo dala pod streho. Zrihtala nama je tud vse ostalo kar sva zelela, karte za avtobus, za nazaj vYangon, bicikle za rentat itd.
\nKot sem ze omenil je bilo prvi dan bolj kislo, sam po zajtrku se je zdelo da bo vreme kar zdrzalo zato sva se vsedla na cist zj. bicikle in sla raziskovat. Pa nama ni bilo prevec naklonjeno, saj je kmalu zacelo kapljat in naju preganjat proti vasi kjer sva tudi obstala.
\nSpet ena taka tipicna storija za tukajsnje ljudi. Se peljeva z biciklom proti vasi in malo ze kaplja dez, potem se pa v nekem trenutku zacne skoraj pravi naliv tak da sva komaj ubezala pod eno streho, kjer je bila samo ena puncka ampak je bila ocitno gostilna. Tolk da prevedriva. Jaz narocim pivo Mary kokakolo ampak ker ni bila take vrste gostilna, al pa ne glih zalozena trenutno je mogla poklicat sefa on se je pa v full nalivu s skuterjem odpeljal iskat, kar sva zelela. Vmes nama je ta puncka prinesla caj kar tako iz vljudnosti. Kaeneje ko sva kar sedela tam, ker dez ni pojenjal sva dobila se araside, potem so nama spekl koruzo na zaru pa prnesl se sticky rise (slascica iz riza in kokosa zavita v bananin list). Cist iz gostoljublja, placala sva namrec samo pivo in kokakolo. Pa to se nama je veckrat naredl, da so zraven pijace se kaj postregl, enkrat sva recimo dobila juho…
\nTa dan se je nadaljeval s silovitim nalivom, ki je trajal vso popoldne in se celo noc. Vse kar nama je uspelo je se da sva sla na vecerjo v bliznjo `restavracijo`.
\nNaslednje jutro pa  cist obrnjena slika. Sonce kot sredi poletja in o dezju ne duha in sluha. Vsa zagnana na plazo takoj po zajtrku in prav filmsko se je sprehajat na tocki, kjer se valovi razlivaji po obali in ti mocijo noge medtem, ko se sprehajas po mivki. Uzitek. Celo dopolndne sva prezivela in pohajkovala po obali in se kopala v visokih valovih. Vsak uzitek ima tudi svojo kazen, saj sva ze zvecer opazila, da naj je lahen vetric mal zapeljal in da je najina barva mal prevec ziva.
\nUpam da bo juti ze mal manj pelkl in bova ratala lepo rjava da si bova lahko vsaj privoscla kako masazo na tajskem.
\nDans sva torej spet v Yangonu in sva si ze pogledala Swedagon Pagodo, ki je nekaj najbolj zlatega kar sem kdaj videl. Tempelj je res ze na meji zdrave pameti in menda je tam vec zlata kot v angleski zakladnici. To je cel kup okrancljanih tempeljckov notri so kipci od bude take in drugacne v sredini se pa bohotita dva stebra (po moje jima recejo Stuba) cist zlata in ogromna. Tud tle se moj opis neha, bojo slike velik vec povedale.
\nZdej se pocas odpravljava spat, na sreco se najdlje vztrajajo tile internet cafeji, ostalo je itak ze vse zaprt ur je pa 10pm tema pa ze od 7pm naprej.
\nCe prej ne se naslednjic oglesim ze iz Tajske, kamor letiva jutri popoldne.<\/p>\n\n\n\n \t\t\n\t\t\t\t