{"id":1100,"date":"2010-08-26T15:10:47","date_gmt":"2010-08-26T13:10:47","guid":{"rendered":"http:\/\/www.trcek.net\/?p=1100"},"modified":"2017-04-27T21:43:55","modified_gmt":"2017-04-27T19:43:55","slug":"inle-lake","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.trcek.net\/?p=1100","title":{"rendered":"Inle Lake"},"content":{"rendered":"

Danes se je dan zacel spet dokaj zgodaj zjutraj, kot je v temu delu sveta kar praksa, ce hoces kaj videt ali se udelezit kaksne ture. Zmenjeni smo bili ob pol osmih pr kanalu, ki povezuje mesto z jezerom in po katerem poteka vecino prometa tu okoli. Midva sva imela se ene 15 min. pes iz hotela, torej sva bila prva na zajtrku sam nekak nisva v miru uzila dokaj dobre hrane, ki so nama pripravl. Bova jutr bel na easy.
\nSkupaj se z enim Indonezijcem in parom iz Barcelone, ki smo se srecal ze vceraj na letaliscu in si delil taksi do mesta smo se dogovoril za celodnevni izlet po jezeru, ki vkljucuje obisk par vasi in se velik stvari za katere nisva niti vedela. Najvecja znacilnost tega jezera (Inle lake) so ribici, ki so cel dan na jezeru in cepijo na zadnjem delu svojega colna in po potrebi stojijo na eni nogi z drugo se pa nekak oprimejo vesla in se poganjajo, obe roki sta pa prosti za vlecenje mreze ali kaksno drugo opravilo. Res se zdijo zelo spretni sploh pa zgleda dobro, kako operirajo s tem veslom, ki si ga nekako zataknejo za ramo in bok ter se z nogo ovijejo okrog njega in veslajo.
\nNajprej smo se posedli v coln, ki je nekak oblike kanuja, samo da je bolj plitev in zasiljen na sprednjem koncu, v zadku ima pa motor, ki je direktno vezan na propeler in krmilo hkrati. Znacilnost teh colnov je njihov zvok (so precej glasni) in to da spricajo velik prs vode za sabo, ko se srecajo z dugim colnom samo malo potopijo propeler, da ne sprica toliko in se med seboj ne tusirajo.
\nCe sva mislila da bomo videli samo te ribice in mogoce se del vasi je bila to velika zmota, saj na tem jezeru zivi ena velika skupnost, ki ima mnogo dejavnosti in izkoriscajo jezero na zelo veliko nacinov. Po nekaksnem sprehodu mimo teh ribicev smo sli na trznico, ki pa ni tolk za domacine in se prodajajo razni spomincki, na vsaki stojnici, ki so ena za drugo pa te uvodoma pospremijo s stavkom: Just looking, Ok! Mi smo se kar na hitr pobrali od tam, vsak je kupil nekaj malega, ponudba pa presega tistih par turistov… Z lahkoto bi bilo dovolj za Portorosko promenado. Verjetno v visku sezone pride kaj vec ljudi.
\nNato smo sli gledat Silver factory, kjer izdelujejo nakit iz srebra, ki ga kopljejo v okoliskih hribih. Sam nacin izdelave je zelo bazicen in tehnologija sega prej v 19. kot v 20. stoletje. Seveda pricakujejo da po demonstraciji izdelave nakita tudi kaj kupis, vendar jim tokrat prodajaj ni sla najbolj od rok, ceprav so imel kar nekaj lepih motivov.
\nNaslednja delavnica je bila izdelava papirja za marele ali lucke ali tudi za darilni, okrasni papir. Sam nacin pridelave je spet mejil na cas nasih dedkov, kot tudi vecina naslednih delavnic, vendar je bilo tukaj zanimivo, ker so iz sicer malo oddaljenih krajev pripeljali zenske dolgovratke, ki imajo obroce na vratu za nekako daljsi izgled. Za nase pojme sicer zgleda zanimivo, sam je tud kar scary da si predstavljes tiste obroce okol vratov, ki ne da jih je veliko, so tud kar tezki (cca. 8kg pri odrasli zenski: 25 let in vec).
\nPotem smo sli do naslednje delavnice, kjer pridelujejo lotusove nitke iz kterih tudi izdelujejo razne kose oblecila, kot so sali, kravate, jaknce, hlace itd. Fora teh lotusovih nitk je da je njihova pridelava zelo zahtevna saj iz notranjosti stebla, ki ga rezejo na cca 10 cm pridobivajo te nitke, ki jih prepletajo v vecih plasteh da pridobi na trdnosti. Poleg tega pa v tej delavnici kupujejo se svilo in bombaz s katerim kombinirajo izdelavo oblacil. Nek sal narejen iz cistih lotusovih nitk je 7x drazji od svile, ceprav kupijo to sam tisti, ki se jim to zdi tolk vau, bolj kot kolk je res dobr. Deluje nekako bolj kot nek lan.
\nOd tam smo sli pogledat se en tempelj, potem na kosilo nekje ob enem otoku na tem jezeru, ker to je tud pomembno povedat. Najbolj globok del je 4m na koncu dezevne dobe, ponekod je jezero tu zelo pritvo povsod p poganja rastlinje kot noro, saj ima prakticno idealne pogoje. Dovolj temperature in tud dovolj vlage. Ce pa kje ne poganja samo od sebe naredijo se nekaksne umetne otoke ali gojisca, tako da iz dna bolj globoke vode pobirajo mulj in ga nekako pretvorijo v plavajoci otok kjer gojijo paradiznik (2x na leto) kumare, fizol in se kaj. Ti plavajoci otoki ali vrtovi so varovani z bambusovimi palicami drugace bi jih lahko odneslo tud na druge konce jezera, tako pa te palice, ki so zapicene v dno to preprecujejo.
\nVmes smo se ustavili se v `tovarni` cigaret, kjer spet izkoriscajo dano raslinje in tobak da naredijo nekaksne domace cigarete, ki so tukaj zelo popularne.
\nDan je bil zelo dober, ker ni sijalo sonce na polno, da bi nas ozgalo in tudi ni bilo dezja, ki je v tem obdobju zelo pogost, tak da smo imeli kar idealne pogoje.
\nZa jutr sva si kupila letalsko karto do Yangona, ki nama bo nadomestil 17 ur vozne z avtobusom, endini problem je se prihod na letalisce, ker znajo tukaj zelo dobro zaracunati storitve, ki jih predvsem tuji turisti nujno rabijo. Tak da je lahko prevoz do letalisca 1\/4 cene letalske karte… so tudi druge moznosti, ce imas dovolj casa, potrebujes pa tudi malo iznajdljivosti.
\nZdaj naj caka se predvsem pocitek na neki obali in upam, da nama bo naklonjeno lepo vreme.<\/p>\n\n\n\n \t\t\n\t\t\t\t