{"id":1072,"date":"2010-08-18T15:32:20","date_gmt":"2010-08-18T13:32:20","guid":{"rendered":"http:\/\/www.trcek.net\/?p=1072"},"modified":"2017-04-27T21:54:11","modified_gmt":"2017-04-27T19:54:11","slug":"potovalni-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.trcek.net\/?p=1072","title":{"rendered":"Potovalni del…"},"content":{"rendered":"

V zadnjem denevu in pol sva bila prakticno ves cas na poti. Start okol polnoci v Ljubljani, potem cela zmeda na vlaku predno smo se nekako posedli po svojih sedezih. Tukaj bi reku da so bili sprevodniki cist nesposobni, saj smo bili vsaj 10-15 minut prevec na postaji…
\nPotem pa cist prevec enih preverjanj gor do Munchna, ocitn tile germani glih ne zaupajo Schengenu, saj smo imeli kontrolo v Avstriji, pa se v Nemciji ene trikrat med drugim tud dva mlada policaja iz ene nemske nanizanke, ki sta preverjala ce smo res tapravi in sprot po mobitelu v centralo sporocalal podatke. Predvsem je slo za enga mladga Kosovca v nasem kupeju. Vse se je tud dobro izslo, tud za njega.
\nV Munchnu je blo kislo zunaj in precej mrzlo, kot tam sred aprila al pa novembra, tak da kljub nekaj prostim uricam nisva sla nec okol po mestu ampak sva se mirno odpeljala na letalisce.
\nCe sva imela prejsnja leta bolj adrenalinske zacetke potovanj, je bil tokratnji zacetek prava uspavanka… Glih tako sva pa prispela na zeljen cilj sam mogoc nimava nec za povedat okol tega.
\nArabci so bili taki kot sva od njih pricakovala, let je bil miren, hrana dobra, pijace kolikor si hotel, filmov na zalogi na prvi pogled premalo, vsaj po prvih otipavanjih  ampak se je naslo par lustnih za pogledat. Prispela sva torej v Bangkok, ki nama je pa ze skor mal prevec domac. Nekje v stilu Londona, ne poznas vseh ulic ampak tocno ves kje se kaj dogaja in kje se trenutno nahajas, tak da ni vecjih presenecenj.
\nEn problem, ki sva ga imela ze lani in se je letos ponovil, saj letiva v istem terminu in je prihod v Bangkok v jutranjem terminu po dveh neprespanih noceh. Tokrat sem to vsaj delno predvideval in rezerviral sobo vnaprej, da nebi blo treba cakat do opoldne ko se menja po sobah. Padla sva dol kot ubita, sam sem v sebi cutil kolk sem razdrazen, ker sem bil ze na koncu s telesnimi mocmi in takrat je tud komunikacija na preizkusnji saj ni tiste extra energije za usklajevanje planov in prijaznost.
\nTreba se je bilo naspat, ceprav naj je posekal za ene 5 ur in se takrat sem kar tezko vstal. Ampak je ze bila lakota in zeja pri obeh, tak da ni blo mrdanja. Najprej sva sla na kosilo, kjer so men dal cist prevec pekoco hrano in pir ki je imel po kvasu, sam je srec Mary narocila nekaj dovolj dobraga, da sva mal skombinirala. Potem en prelet cez dogajanje in seveda pristanek na masazi, foot massage. Pol urce je blo dovolj za tokrat…. zdej bova verjetn se nekaj popila pred spanjem potem pa naj ni za dobit ene dve dolzine spanca.<\/p>\n\n\n\n \t\t\n\t\t\t\t